Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja je s knjigo So z nami, smo z njimi. 2, Izročilo Petra Dajnka (2023) obeležilo 150. obletnico smrti filologa in nabožnega pisatelja Petra Dajnka, rojenega 23. aprila 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, umrlega 22. februarja 1873 pri Veliki Nedelji. Avtor knjige je publicist in urednik Franci Just, velik poznavalec slovstvene in kulturne zgodovine slovenskega panonskega prostora.

Poudari narodotvorno vlogo Svetourbanske akademije, ki jo je vzpostavilo devet duhovnikov 1803. leta pri takratnem Svetem Urbanu, današnjem Destrniku, in društva Societas Slovenica ali Slovenskega društva, ustanovljenega 1810. leta v Gradcu. Širila sta zavedanje o pomenu vzhodnoštajerskega jezika – jezika med Muro in Dravo, ter si prizadevala za njegov razvoj in normiranje. Iz Slovenskega društva izhaja Peter Dajnko, utemeljitelj črkopisa, ki se po njem imenuje dajnčica, avtor mnogih verskih knjig, učbenikov in poučnih knjig, strokovnih in poljudno strokovnih del, ob tem pa tudi prevajalec in prirejevalec. Do neke mere avtorsko obarvana je njegova zbirka pesmi in ugank Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem iz 1827. leta.

Vzhodnoštajerski pokrajinski jezik si je prizadeval vzpostaviti kot knjižni jezik, v ta namen pa raziskoval njegove jezikovne razlike v primerjavi s kranjsko inačico slovenskega jezika. Leta 1824 je objavil slovnico Lehrbuch der windischen Sprache (Učbenik slovenskega jezika), ki ji je dodal pregovore in raznotera besedila. V njej je že uporabil dajnčico, v kateri je dvočrkovja bohoričice nadomestil s po eno črko in si pri tem delno pomagal tudi s cirilico. Njegov črkopis se je uporabljal v šolskih knjigah do leta 1838, ko so ga prepovedali. Eden od razlogov je bila slovnica Antona Murka iz 1832. leta, naravnana k skupni knjižni slovenščini.

Večina Dajnkovih knjig je digitalizirana. V zgodovinski spomin je zapisan tudi s poimenovanjem ulic, ustanov, društev in odličij, s kipom v Gornji Radgoni, obiskovan je njegov grob v Veliki Nedelji, literarno in etnografsko pomembna je njegova rojstna hiša v Črešnjevcih.

Drugo polovico knjige predstavlja kulturnozgodovinski vodnik po radgonski občini, prvenstveno namenjen kolesarskim raziskovanjem, s svojimi bogatimi in izčrpnimi domoznanskimi opisi pa zelo prijazen tudi do drugih popotnikov. Na tem področju so označene štiri poti: Trstenjakova pot, Vinske poti Gornja Radgona, Obmejna panoramska pot in Pot med radgonskimi vrelci življenja. Pot, na katero nas povabi Franci Just, ni označena, a zasnovana tako, da občutimo duh pokrajine, izročilo tega prostora, naravo in kulturo ter se zavemo pomena ustvarjalcev. Poimenovana je Radgonska kulturna pot, dolga pa 43 km v krajši inačici in 57 km v razširjeni inačici.

To je druga knjiga v knjižni zbirki So z nami, smo z njimi, ki nas postavlja na časovnico zgodovine, v zavedujoč odnos do preteklosti in odgovoren odnos do prihodnosti, ob tem pa tudi v čisto fizično doživljanje vezi.

Lidija Gačnik Gombač