Slikanica je povezala tri imenitne primorske avtorje in strokovnjake, ki jih srečuje poglobljen in občuten odnos do zgodovine, etnologije in lepega. 
Dr. Marko Klavora je kustos in zgodovinar "ki pripoveduje zgodbe malih ljudi, ujetih v veliko zgodovino" (kakor je bilo zapisano v enem od intervjujev) in se zaveda pomena ustnega izročila, pripovedovanja in zapisovanja pričevanj, zaposlen je v Goriškem muzeju.
V istem muzeju je kot zgodovinar, kustos in pedagog zaposlen tudi David Kožuh. Njegove aktivnosti so naravnane tudi k delu s slepimi in slabovidnimi ter k njihovemu lažjemu občutenju in predstavnosti muzejskih zbirk, naravne in kulturne dediščine. 
Ilustratorka Tina Volarič živi in dela v Mostu na Soči, zaključila je študij etnologije in kulturne antropologije in nam je dobro poznana po odličnih ilustratorskih stvaritvah: Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi Franeta Milčinskega Ježka, Nonotov zid (Park Škocjanske jame) in morda najbolj po imenitni brezbesedilni in večkrat nagrajeni slikanici Črta (Miš). Ilustracije redno prispeva za otroške revije Ciciban, Galeb, Mavrica in Kekec, z njimi mnogokrat pospremi leposlovje za odrasle in je tudi sama pesnica.

Dejstvo, da te zanimive ustvarjalne ljudi povezuje toliko skupnih področij in najbrž tudi sorodnih energij, je po vsej verjetnosti botrovalo nastanku odlične slikanice; ki vrvi od zgodovine Primorske, njenih mnogih viharnih obdobij, ki so puščala sledi na prebivalstvu in posameznikih, družinah in njihovih občutjih, vsakdanu in mnogokrat trpkemu in trdemu življenju. Hkrati je knjiga zgodovinski prelet kulturno političnega dogajanja tega območja, njegov utrip, nabor podatkov, ki so vpeti s takšno pozornostjo, da vabijo k nadaljnjemu raziskovanju. Tudi k zavedanju o pomenu drobnih zgodb in eksponatov muzejske zbirke in domačih družinskih zbirk, ki soustvarjajo naše bistvo in korenine ter mehčajo pot k preteklosti.

Na veččasno pustolovščino se odpravimo skupaj z dečkom Karlom in osličkom Stankom, vstopamo v zgodbe prednikov, obiščemo Narodni dom v Trstu, jarek bojišča soške fronte, Aleksandrijo in Aleksandrinke, volišče, gremo med zavedne goriške mladeniče, ki jih je v knjigi Črni bratje opisal France Bevk, v drugo svetovno vojno in taborišča, k Bolnici Franji, prebiramo Partizanski dnevnik, pričakamo osvoboditev, težavno povojno obdobje, pomagamo graditi Novo Gorico, občutimo obmejno življenje do danes.

Vse v knjigi je postavljeno in zapisano z nepopisnim spoštovanjem do preteklosti in sodobnosti, do pomena kulturne zgodovine, muzeja in knjige. Bravo vsem, trojici avtorjev, Goriškemu muzeju Kromberg, ki je knjigo izdal, ter primorskima mestnima občinama in Ministrstvu za kulturo RS, ki so publikacijo finančno podprli. 

Vabljeni kdaj k ogledu bogate in skrbno postavljene spletne strani muzeja in seveda k resničnemu obisku njegovih zbirk.

Maja Logar