Pesmi Zorana Predina, enega izmed eden najbolj znanih slovenskih kantavtorjev, kot sta Lidija in tudi Mentol bombon bi lahko uvrstili med že ponarodele. S pesmijo Kdo je tebe, Praslovan, plavati naučil je pa pesnik/pisatelj in komponist že posegel v zgodovino. V svojem prvem romanu Mongolske pege, v nadaljnjem besedilu Mongolske, pa Predin zliva preteklost s sedanjostjo. V knjigi je toliko prepletajočih in na novo porajajočih se zgodb, da jih stroka imenuje kar zgodbeni stampedo. Osnovna strukturna značilnost knjige je v tem, da osnovno besedilo zgodbe pri določenem poglavju sledi posamičnim odstavkom v poševni pisavi, iztrganim iz določenega vira kot so National Geographic, Wikipedia, www.slovenska-biografija.si, www.delo.si, www.večer.si... Nad poševnimi odstavki, ki običajno nimajo z nadaljnjim besedilom nobene zveze, razen v primeru letalske nesreče na Korziki (4. poglavje), je zapisana zaporedna številka poglavja.

Mongolske so knjiga o zeleni barvi: zelene so oči Turkov in lepotic, kot je Brina, zelene so tudi oči glavnega junaka Zmaga, zelen je smaragd v zlatem prstanu, ki potuje iz roda v rod predvsem židovskih prednikov. Mongolske podajajo o smaragdu v 16. poglavju naslednji zapis:

„Smaragd, največji zemeljski kristal zelene barve, je bil v vseh religijah cenjen zaradi svoje moči. Inki in Kaldejci so mu pripisovali večjo vrednost kot diamantu. Za Egipčane je bil simbol Večnega Življenja. Kot talismane so jih uporabljali Aristotel, Aleksander Veliki in Kleopatra. Smaragd povečuje intuicijo in stimulira psihične sposobnosti. Je afrodiziak, ki dviguje energijsko raven vseh telesnih organov. V starih časih so si z njim pomagali pri odpravljanju težav povezanih s srcem, pljuči, hrbtenico in z mišicami, za okrevanje pri infekcijskih boleznih, težavah s sinusi, pri lajšanju težav povezanih z diabetesom, revmo, multiplo sklerozo in epilepsijo.« (www.zvezdnikamni.com)

Ob branju Mongolskih se marsikateri bralec spomni grafita z Lorcove pesmi …zeleno, ki te ljubim zeleno…, s sprejem nanešeno na golo betonsko steno glavnega mariborskega podhoda.

Mongolske so knjiga o času in prostoru. Dogajanje v posameznih poglavjih se odvija tako v sedanjosti, kot tudi v obdobju reformacije ali protireformacije in seveda socializma, v katerem je bilo treba ovajati svoje najbližje in to v širšem pomenu besede.

Knjigo prežema povezava eros-tanatos, pri čemer pri erosu ne gre ravno za globoko, poduhovljeno, celovito ljubezen. Izjema je materinska ljubezen, na primer kočevske Nemke Berte do hčere Brine. Zato pa je tanatos toliko bolj pristen in obširen. Tako Marta, dolgonoga zobozdravnica z intenzivnim spolnim življenjem, izgubi življenje v letalski nesreči na Korziki, Gabrijela, Vinetu in vplivnež Karl umrejo po zaužitju jesenskega podleska in uspavalnih tablet, ne da bi šlo pri tem za skupinski samomor, Gorazd, skrajni desničar, slovenski arijec, kar se izrazito odraža v odnosu do priseljencev iz južnih republik bivše Jugoslavije, pa obleži v okrasnem jezercu mariborskega Mestnega parka z glavo, razbito z granitno kocko. Najverjetneje so ga ubili kot nesojenega kandidata za vodenje skrajno desničarske stranke Slovenijo Slovencem z zloveščo okrajšavo SS in izrekom Prej irhaste hlače kot opanke.

Osrednja zgodba pripada Zmagu Dimcu, ki je prišel iz majhne kmetije na Dravskem polju. Tudi on je imel zelene oči. Med vojno je kot nemški vojak sodeloval pri grozodejstvih v Rusiji, kjer mu je smrt postala sestra, po vojni, ko je postal prisilni sodelavec Udbe pri likvidacijah, pa še nevesta. Zaposlil se je kot kurjač na lokomotivi. Na peronu na mariborski železniški postaji je srečal mlado žensko v plašču in z na kratko odstriženimi lasmi, ki jih je skrivala pod ruto. Predstavila se mu je kot Lina, skrajšano od Karolina. Priznala mu je, da se je med vojno družila z nemškimi oficirji, zaradi česar so se je odrekli lastni starši. Svojo temno življenjsko zgodbo sta oba skrivala tako rekoč v skoraj absolutni osami, pravzaprav v izolaciji od sveta. Nobenih knjig, časopisov, nobenega radijskega aparata. Zmagu in Lini se je rodil sin, ki sta mu po primarijevem nasvetu dala ime Vinko, saj to ime izhaja iz latinščine (zmagovalec - vincensius). S svojo prvo plačo jima je kupil televizor, ko pa je šel živet na s svoje, sta ga izklopila, prekrila s čipkastim prtičkom in ga spremenila v stojalo za rože.

In vendar roman kljub zgoraj naštetim primerom takšne in drugačne tesnobnosti, če že ne grozovitosti, proglaša stroka kot hudomušno zapisanega. In prav ta hudomušnost poleg sosledja zgodb je glavna značilnost Predinovega romanesknega prvenca.

Borivoj Breže