Reni Fisher ima veliko družinsko skrivnost, ki vpliva na njeno vsakdanje življenje. Njen oče je serijski morilec iz Inland Empira. Reni od dne, ko so ga odkrili in odpeljali, nima stikov z njim in od takrat so minila tri desetletja. V vmesnem času je Reni delala kot profilerka za FBI in iskala lokacije, kje bi lahko oče zakopal trupla žrtev. Po živčnem zlomu se Reni preseli v puščavo, kjer se ukvarja z lončarstom.

Kriminalist Daniel Ellis Reni privabi k sodelovanju, ko se sreča z njenim očetom, ki za podatek o truplih zahteva, da se jim pri iskanju pridruži njegova hči. Pisateljica spretno prepleta dogodke iz preteklosti in sedanjosti. Tudi Daniel ima svoje razloge, da se zanima prav za tega serijskega morilca in tudi pri njemu so v zgodbo vpletene družinske skrivnosti.

Psihološko precej razdelana kriminalka, kjer poleg skrivnosti odkrivamo strahove o lastnem psihičnem zdravju glavnih protagonistov in vseh ostalih vpletenih. Poleg groze, ki je ves čas prisotna, pa roman ponuja tudi zanimive opise ptic in puščave, ki ni vedno le grozna, ampak tudi vredna občudovanja. Skozi roman se Reni spoprijema s svojo preteklostjo in razkrivanjem temačne zgodbe in na trenutke se zdi, da je zanjo skrivnosti preprosto preveč.

Ana Dolinšek

Citat:

Ko je bila otrok, se je ves njen svet vrtel okrog njenega očeta. Njihov dom je bil varen, družina pa pogosto že kar dolgočasna. Ampak celo najbolj dolgočasni ljudje lahko imajo globoke in strašne skrivnosti. To je vedela tudi pri profiliranju v službi. Serijski morilci v resničnem življenju po navadi niso zanimivi. To je dejstvo. Njen oče je bil spoštovan profesor psihologije s popoldansko svetovalno prakso, ki jo je opravljal doma. Njena mama je igrala vlogo žene iz višjega razreda, ki ni bila dovolj bogata, da bi se lahko družila z bogataši Palm Springsa, vendar se je vseeno, ker je bila prava sila. Marsikdo bi pomislil, da je z dobrodelnostjo skušala omiliti bolečino zaradi moževih grozodejstev, toda Rosalind se je ukvarjala s človekoljubnostjo, še preden je med študijem na predavanjih psihologije spoznala Benjamina Fisherja. Izkazalo se je, da je Benjamin čutil bolestno potrebo po povzročanju bolečin. Rosalind je čutila potrebo, da jih odpravi. (str. 49)