Italijanski pisatelj Francesco D'Adamo, prejemnik Anderseniove nagrade, se problematike begunstva in migracij loteva povsem z druge strani. Glavni junak romana starec Ezechiele je ribič, ki živi v vasi Scuglizzi na Siciliji. Nekega jutra v bližini naplavi barkačo z brodolomci in izkaže se, da so to begunci iz Afrike.

Ko jih domačini uspešno rešijo, se le ti hitro in brez zahvale, predvsem zaradi strahu, porazgubijo. Za njimi ostane majhen otroški nahrbtnik, ki ga najde starec Ezechiele. Po pogovoru s svojo pokojno ženo se odloči, da bo nahrbtnik odnesel mami otroka in ji predal sporočilo, da je fantek srečno prispel v Italijo.

Tako se začne pot čez morje, ki je vse drugo kot običajna. Starca spremljata vnuk in njegov psiček Spaghetti. Zgodba je polna metaforičnih prizorov. Zapleti, ki jih doživlja prijazni starec se nam usidrajo v srce, predvsem pa nas prisilijo v premislek glede našega dojemanja beguncev in migrantov.

Ana Dolinšek

Citat:

»V toplem in blagem večeru se je širil močan vonj po pomarančevcih, limonovcih in jasminu, nebo je bilo čarobno posejano z zvezdami, velik in okrogel srebrn mesec je visoko na nebesnem svodu svetil na hiše v Scuglizziju in okolico ter vse do daljnega obzorja mirno, le tu in tam rahlo vzvalovano svetlikajočo se morsko gladino.

Ezechiele je globoko vase zajel vso to milino.

Lepše in spokojnejše noči za plovbo si skoraj ni bilo mogoče predstavljati.« str. 29