Knjigo Zdravilni pleveli je napisala dr. Katja Rebolj. V njej nam predstavi vsakdanje rastline, ki na veliko rastejo pri nas in jih uvrščamo tudi med plevele. Nekatere dobro poznamo, na primer marjetico, koprivo, vijolico, grenkuljico, regrat, mak in kamilico. Za druge še nismo slišali, a ko pogledamo fotografije, ki spremljajo opise rastlin, se spomnimo, da jih pogosto srečujemo.

V knjigi je opisanih trideset zdravilnih plevelov. Spoznamo njihova botanična in ljudska imena, medonosnost, rastišče, izvor, uporabne dele, okus in vonj, optimalni čas nabiranja, shranjevanje, hranila oziroma koristne snovi, morebitne škodljive snovi, prepoznavanje in podobnost z drugimi rastlinami. Slednje je zelo pomembno, da preprečimo zamenjave z nekaterimi strupenimi rastlinami.

Zdravilno delovanje kamilice nam je večinoma poznano, vseeno pa lahko izvemo še kaj novega, kot je npr. to, da pomaga proti prhljaju in aftam. Zdravilno delovanje marjetice poznamo precej manj. Poveča čvrstost kože, pomaga pri kroničnem bronhitisu in neredni menstruaciji, blaži črevesne krče, čisti kri in vzpodbuja presnovo. Njena ljudska imena so med drugim ljubljenka, gospodična, tratnica, iskrica, ptičica, katarinčica in bogcova rožca.

Pri nekaterih zdravilnih plevelih avtorica razloži tudi uporabo v drugih tradicionalnih medicinah. Tako rastlino črnoglavko pri nas največ uporabljamo kot zdravilo za rane, opekline in otekline, v kitajski medicini pa jo uporabljajo predvsem za razstrupljanje jeter ter pri hudih boleznih, kot sta rak in aids.

Avtorica na domiseln način predstavi sestavo rastline in njene zdravilne učinkovine; tako npr. čreslovine primerja z nezrelim kakijem. Povabi nas, da si iz zdravilnih plevelov tudi sami pripravimo različne farmacevtske oblike, največkrat čaj, pa tudi tinkture, zdravilna olja in sirupe.

Približa nam uporabo zdravilnih plevelov v kulinariki. Tako ptičjo dresen lahko dodamo solatam, kuhanim prilogam in jajčnim jedem. Grenkuljico lahko prav tako dodajamo solatam, pa tudi v smutije, kot začimbo v zelene omake, juhe ter špinačne in jajčne jedi. Njene liste lahko pomočimo v čokolado ali jih kandiramo.

Zanimivo so podatki o zgodovini zdravilnih plevelov. Tolščak se je najverjetneje razširil po svetu v obdobju Rimskega cesarstva, uporabljali pa so ga predvsem kot zelenjavo. Že prej omenjeno ptičjo dresen pa na našem območju uporabljajo že od stare kamene dobe. Pater Simon Ašič jo je namenil zdravljenju pljuč, ledvic in mehurja, in sicer v obliki čaja, namočeno v žganju ali svežo v solati.

Knjiga vsebuje obilo informacij o zdravilnih plevelih, je pregledna, uporabna in slikovita. Pomembno je, da zdravilni pleveli niso ogrožene rastline, tako da z njihovim nabiranjem ne siromašimo narave. Priporočam vam, da v polnosti izkoristite njihove zdravilne lastnosti.

Marinka Gombač