Arjouni, Jakob: Idioti: pet pravljic (založba Učila)
Nemški avtor nam predstavi pet zgodb in pet ljudi, ki se nahajajo v ne najbolj prijetnih obdobjih svojih življenj, vsem pa prekriža pot vila, ki jim obljubi uresničitev ene želje. To možnost dobijo eden izmed šefov v nekem oglaševalskem podjetju, ki bremena rad prevzema na svoja pleča, filmski režiser, ki je izgubil navdih, dominantna mati, ki se ne zaveda, da njen odrasli sin z njo več ne želi imeti stika, ostareli in osamljeni pisatelj pogrošnih romanov, ki si želi napisati delo, s katerim bi končno zasijal na literarnem nebu, in kot zadnji še nezaposleni ter zapiti novinar z zavoženim zasebnim življenjem, ki si prizadeva prilizniti se uredniku pomembnega časopisa, na katerega naleti v svoji najljubši restavraciji.
Avtorju, ki se je Slovencem leta 2008 že predstavil z romanom Domače naloge, ne manjka ironije, s katero velikodušno zasipava bralca in v vsaki zgodbi oziroma želji zadene poanto, s katero razkrije vzroke težav in s tem seveda tudi hibe svojih junakov.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza

Auster, Paul: Newyorška trilogija (založba Vale Novak)
Roman, ki ga je Paul Auster napisal med leti 1985 in 1986 je sestavljen iz treh delov, ki so najprej izšli posamezno, nato pa naslednje leto še združeni v celoto, ki jih vsebinsko oziroma pomensko dopolnjuje. Naslovi posameznih delov so Stekleno mesto, Duhovi in Zaklenjena soba. V vseh treh zgodbah imamo opraviti z detektivi, ne nujno profesionalnimi, ki opazujejo določeno osebo ali pa raziskujejo njeno izginotje. Ob ukvarjanju z življenjem drugih vedno bolj izgubljajo svoje lastno, vedno bolj pa tudi zapadajo v obsedenost, norost in zmedo glede svoje identitete. Prav poigravanje z različnimi identitetami in njihovo medsebojno mešanje je glavna značilnost romana kot tudi več drugih Austerjevih del. Bralec ima občutek, da ob posameznem delu trilogije predeluje že predstavljeno zgodbo, le da z druge plati, kar ustvarja napetost dogajanja. Dokončnega odgovora sicer ne dobi, a to verjetno tudi ni namen romana, v katerem so zgodbe obogatene s številnimi primeri iz zgodovine, literature, filma in drugih umetnosti.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza

Barbieri, Željo: Epitaf cesarskega sladokusca (založba Modrijan, zbirka Bralec)
Glavni junak je sladokusec, ki se s telesom in dušo prepušča gurmanskim užitkom v specialitetah, ki jih večinoma tudi sam pripravlja. Njegova smola pa je, da živi v nekakšni totalitarni družbeni ureditvi, v kateri je nezakonit vsak hedonizem. Na piko ga dobi Ministrstvo za javni red in moralo, ki ga skuša prevzgojiti s posebnim prehrambnim načrtom, po katerem so dovoljene le nekvalitetne in neokusne konzerve industrijske proizvodnje. Ker pa osumljenec še vedno podlega svoji strasti in si privošči tudi nakup kakšne začimbe izven ranga navadne soli ali popra, se znajde na sodnem procesu kafkovskih dimenzij, na katerem ga obsodijo na groteskno kazen, s katero mu doživljenjsko prepovedo nakupovanje kakršnekoli hrane, kar je le evfemizem za obsodbo na smrt zaradi lakote. Ko skuša najti izhod iz praktično neizhodne situacije, saj ima oblast oči povsod, mu pod roke pride knjižica starorimskega sladokusca, ki je svoj upor proti tiranski oblasti izkazal tako, da je storil samomor z zaužitjem božansko pripravljene strupene jedi. In naš junak izdela podoben načrt, po katerem si bo privoščil še zadnji užitek.
Odlično napisana satira hrvaškega pisatelja, ki je največjo priljubljenost dosegel prav s svojevrstnimi kuharskimi priročniki, ki kulinariko obdelujejo v širšem kulturno zgodovinskem kontekstu, npr. trilogija Kuharski kanconijer, ki je na razpolago tudi v Mariborski knjižnici.
Na polici ga najdemo: satirična proza
Ključne besede: hrana, kuharski recepti, totalitarizem, v leposlovju

Barry, Sebastian: Skrito sporočilo (Založba Modrijan)
Okvirna zgodba romana, dobitnika mnogih uglednih književnih nagrad, je postavljena v najnovejšo sodobnost, ko se v psihiatrični kliniki starejša bolnica, ki ji nekateri prisojajo celo sto let, nihče pa ne pozna pravega vzroka njene hospitalizacije, spominja svojega življenja in na skrivaj mentalno še vsa živahna piše svoj dnevnik. Njeno otroštvo se je odvijalo v za Irsko zelo viharnem in travmatičnem času prvih desetletij 20. stoletja, ko so se Irci borili za samostojnost in krvaveli v državljanski vojni. Ob psihično zelo nestabilni in odtujeni materi je zatočišče našla v ljubečem očetu, po njegovi zgodnji in sumljivi smrti pa bila prepuščena sama sebi oziroma moškemu, ki bi jo hotel za ženo. Njeno prvoosebno pripoved dopolnjujejo opažanja psihiatra, ki se ob svojem zavoženem zasebnem življenju začne zanimati za nenavadno pacientko in raziskovati vzroke njenega neupravičenega zaprtja v ustanovo, v kateri je preživela pretežen del svojega odraslega življenja. Roman je izjemen v razkrivanju slovenskemu bralcu ne dobro poznanega dela irske zgodovine prve polovice 20. stoletja, kot mu ga je na primer v svoji kruti resničnosti približal že film Kena Loacha Veter, ki trese ječmen, predvsem pa se posveča obupnemu družbenemu položaju ženske, ki jo neupoštevanje strogih tradicionalnih in predvsem katoliških družbenih norm hitro in brez razloga, predvsem pa povsem brezpravno potisne za zapahe kakšnih nečloveških ustanov.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: ženske, družbeni položaj, Irska, družbene razmere, psihiatrične bolnišnice, v leposlovju

Begagić, Lamija: Obletnica mature (Družba Piano)
Prvenec mlade bosanske pisateljice iz leta 2005, ki se je slovenskim bralcem morda vtisnila v spomin po svojem sodelovanju na festivalu Fabula leta 2007. Delo je zbirka kratkih zgodb oziroma izpovedi posameznikov, ki jih povezuje dvoje reči: vsi so nekdanji sošolci iz gimnazije in vsi so preživeli vojno v Bosni. To zadnje dejstvo jih je tudi usodno zaznamovalo. Sedaj živijo v povojni tranzicijski Bosni in Hercegovini ali pa so razseljeni po svetu. Čeprav skušajo živeti relativno normalno življenje, njihove rane še zdaleč niso zaceljene.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: bosanski izseljenci, Bosna in Hercegovina, družbene razmere, v leposlovju

Benni, Stefano: Marjetka sladkosnedka (Cankarjeva založba, zbirka Moderni klasiki)
Glavna junakinja je še-ne-a-kmalu petnajstletna deklica Marjetka, ki s svojo družino, sestavljeno iz očeta, mame, dveh bratov in dedka, živi vsakdanje predmestno življenje, dokler njihove z drobnimi čudaštvi izpolnjene rutine ne prekine priselitev novih sosedov. Ti so bogata in oblastna družina, ki jo predstavljajo primitivni oče, umetno polepšana in brezdelna mati ter najstniška, z materialnimi dobrima prezaložena frklja v vlogi hčerke. Takoj si začnejo podrejati svojo socialno precej nižje situirano okolico, najprej pa s pesticidi poškropijo in pomorijo ves mikrokozmos travnika v soseščini. Marjetka, idealistično in ekološko naravnana ter še zelo vpeta v svoj še vedno otroški domišljijski svet, se odloči ubraniti svoj dom.
Sodobnega italijanskega pisatelja smo kot kritika današnjega časa letos že spoznali po zbirki kratke proze Gospod Ničla in druge zgodbe. Kriticizem je tudi v obravnavanem romanu zavit v satiro, jezik je obogaten s številnimi dovtipi, besednimi igrami in duhovitimi vložki.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: odraščanje, družinski odnosi, Italija, družbene razmere, 21.st., v leposlovju

Bolaño, Roberto: Nacistična literatura v Amerikah (Študentska založba, zbirka Beletrina)
Čilski pisatelj, ki ga Slovenci že poznamo po romanu Noč v Čilu, nas preko fiktivnih biografij izmišljenih književnikov na zelo izviren način popelje v pregled zgodovine družbenih in političnih razmer obeh ameriških celin, predvsem južne, v 20. stoletju Vsako poglavje je namenjeno posameznemu literatu in njegovi življenjski zgodbi ter delu z velikim poudarkom na njegovi politični orientiranosti. Ta je skrajno desna, kar tudi nakazuje na to, kakšne režime avtor v svojem delu ironično kritizira.. Z njimi ima tudi lastne življenjske izkušnje, saj bil pod diktaturo Augusta Pinochetovo preganjan kot Allendejev pristaš.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: književnost, politična desnica, Južna Amerika, v leposlovju

Bosman, Herman Charles: Oom Schalk Lourens pripoveduje (založba Goga)
Avtor, ki je živel in ustvarjal v 1. polovici 20. stoletja, velja za enega najboljših piscev kratke proze v Južni Afriki, sploh pa med predstavniki afrikanske književnosti. Preko junaka svojih zgodb ooma oziroma strica Schalka Lourensa nam prikaže popolnoma neznani svet, ki deluje tako, kot bi obstajal v daljno daljni preteklosti, v resnici pa je to Južna Afrika v 19. stoletju. Ob branju zgodb nam je v veliko pomoč odlična spremna beseda, ki nam ta tuji svet približa in pojasni. Slog pisanja je preprost, a ironičen, tudi tragikomičen, pripovedovalec Lourens je preprost kmet, ki svoje zgodbe podaja še bolj preprostemu poslušalstvu.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Južna Afrika, zgodovina, 19.st., v leposlovju

Boyle, T. C.: Ženske (založba Modrijan, zbirka Poteze)
Ameriški pisatelj srednje generacije je s svojimi deli dosegel svetovni ugled, sedaj pa se končno predstavlja tudi Slovencem in sicer z romanom iz leta 2009, v katerem je v središče svojega zanimanja postavil življenje in predvsem egocentrično umetniško osebnost enega najbolj priznanih ameriških arhitektov 20. stoletja Franka Lloyda Wrighta. Loteva se ga posredno, preko najpomembnejših žensk njegovega življenja, treh zakonitih žena in ljubice. Wrightove ljubezenske zveze so predstavljene v obratnem kronološkem vrstnem redu, začenši z zadnjo ženo Olgo, bivšo plesalko in vnukinjo slavnega črnogorskega vojvode in narodnega junaka iz boja proti Turkom Marka Miljanova, preko Miriam, druge žene, imenovane pekel na dveh nogah, sicer pa bivše južnjaške lepotice, ki je proti koncu svojega življenja vsa neuravnovešena in od drog odvisna furijasto iskala maščevanje nad nezvestim možem in njegovo novo izbranko, ter vse do nesrečne usode ljubice Mamah, katere življenje se je tragično končalo v pokolu, ki ga je na Wrightovem posestvu zagrešil eden od delavcev in v katerem je umrlo sedem ljudi. V okviru zgodbe te zadnje je predstavljena tudi prva žena Kitty, kateri edini javnost ni nadela škandalozne avreole. Dogodke iz arhitektovega življenja nam prikazuje fiktivni literarni lik, japonski arhitekt in Wrightov učenec in oboževalec, katerega pisatelj postavi na posestvo, kjer so živeli Wright, njegova trenutna družina in cel kup sodelavcev in je delovalo kot nekakšna delovna kolonija. Japonec vestno opazuje in popisuje dogajanje ter vanj vnaša svoje opazke, razmišljanja in pojasnjuje za nazaj tudi zadeve, katerim ni neposredna priča. Tak slog pripovedovanja je posebno učinkovit, tudi duhovit in doprinese k ustvarjanju napetosti, ki bralcu preprečuje odložiti knjigo.
Na polici ga najdemo: biografska proza
Ključne besede: ameriška arhitektura, ameriški arhitekti, 20.st., v leposlovju

Buarque, Chico: Budimpešta (Študentska založba, zbirka Žepna Beletrina)
Avtor je vsestranski brazilski umetnik, predvsem glasbenik, s svojim leposlovnim delom Budimpešta pa je zablestel tudi na literarnem področju. Glavni junak je pisatelj v senci iz Ria de Janeira, ki anonimno piše za druge. Ko se vrača s kongresa anonimnih pisateljev v Istanbulu, mora letalo zaradi tehničnih težav pristati v Budimpešti. Pisatelj okusi mesto in je nad njim popolnoma očaran, še bolj pa ga prevzame madžarščina, zanj najbolj nenavaden od vseh jezikov. Ta njegova očaranost prehaja v obsedenost, na vsak način se trudi naučiti se jezika in spoznati madžarsko kulturo. To ga vedno bolj odvrača od njegovega lastnega življenja v Braziliji, kjer ima ženo in otroka, od katerih se je že skoraj popolnoma odtujil. S toplih brazilskih plaž se preseli v pozimi ledeno Budimpešto, kjer se zaljubi v svojo temperamentno učiteljico madžarščine, ob svojem učenju ter spoznavanju novega sveta pa se zapleta v vsemogoče, tudi absurdne situacije. Vse to neizogibno vodi v osebnostni propad in izgubo identitete, že tako načete zaradi velikega uspeha knjige v domovini, ki jo je po naročilu napisal on, a nihče ne ve za njegove zasluge. Odlično napisano, s tragikomičnim podtonom, osvojilo bo vse, ki jih zanima poglabljanje v tuje jezike, pa tudi mnoge druge. Leta 2009 je bil po knjižni predlogi posnet tudi film v madžarsko – brazilski koprodukciji.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: madžarščina, jezikovni pouk, v leposlovju

Bugul, Ken: Riwaan ali peščena pot (založba Sanje, zbirka Roman)
Avtorica je senegalska pisateljica, ki je za svoj roman leta 1999 prejela Veliko nagrado črne Afrike, to je literarno nagrado, ki se letno podeljuje francosko pišočim avtorjem iz držav podsaharske Afrike. Zgodbo romana predstavljajo usode žensk, ki so vse žene istega moža, muslimanskega verskega dostojanstvenika. Prvoosebna pripovedovalka je v Evropi izobražena bodoča nevesta, ki se vrne v domačo vas in bo postala devetindvajseta žena v haremu. Avtorica pričara senegalsko družbeno okolje, položaj žensk v njem in ga v izvrstnem slogu približa Slovencem.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: ženske, družbeni položaj, Afrika, Senegal, družbene razmere

Bukowski, Charles: Hollywood (založba Primus)
Pisateljev predzadnji roman opisuje zgode in nezgode okoli snemanja filma Barfly, za katerega je napisal scenarij in ki govori o najbolj pijanski epizodi njegovega življenja. Dogajanje romana se odvija v prvi polovici 80. let, ko je Bukowski že priznan kot ugleden pisatelj ter po desetletjih stradanja tudi materialno preskrbljen, prav tako pa nanj ugodno vpliva zakon z njegovo zadnjo ženo, lastnico restavracije z zdravo prehrano, ki je v njegovo življenje vnesla relativen red in tudi ublažila najhujše pijanske ekscese. Z naročilom za scenarij se je Bukowski znašel v situaciji, ki je pred tem ni poznal. Pisanje je bilo po njegovih lastnih besedah zanj vedno dejanje, ki je iz njega prišlo samo po sebi. Potreboval je le pisalni stroj, cigarete, steklenico vina ter Mozartovo glasbo in besede so privrele. Pisanje po naročilu pa mu je povzročilo kreativno blokado, tako da mu je ustvarjanje scenarija, pa čeprav avtobiografskega, predstavljalo dokaj mučno opravilo. Seveda je bil tudi Hollywood svet, v katerega njegova neprilagodljiva osebnost nikakor ni sodila. Po vsemogočih in že skoraj nadrealističnih zapletih je film končno posnel francoski režiser Barbet Schroeder z Mickeyem Rourkeom in Faye Dunaway v glavni vlogi. Poleg njih v romanu mrgoli še mnogo drugih znanih osebnosti ter sočnih anekdot iz filmskega, glasbenega in literarnega sveta.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: filmska industrija, Združene države Amerike, Hollywood, v leposlovju

Carey, Peter: Oscar in Lucinda (založba Modrijan)
Eden najpomembnejših avstralskih pisateljev se je v slovenščini že predstavil z romanom Tatvina, sedaj pa je svoj slovenski prevod dočakalo tudi eno njegovih najboljših del, ki je bilo leta 1988 nagrajeno z Bookerjevo nagrado. Glavna junaka Oscar in Lucinda se srečata nekje na polovici tega kompleksnega in zajetnega romana, vse dotlej pa spremljamo njuno odraščanje in osebnostni razvoj ločeno na dveh celinah v časovnem obdobju sredine 19. stoletja. Oscar je sin duhovnika neke zelo asketske protestantske ločine, ki se pri petnajstih letih iztrga iz očetovega dušečega objema in se izobrazi za anglikanskega duhovnika. Iz denarne stiske se rešuje s stavami na konjskih in podobnih dirkah, ves čas zavedajoč se, da takšno ravnanje ne ustreza njegovemu posvečenemu stanu. Odloči se, da bo svojo strast ozdravil s preselitvijo v Avstralijo, kjer bo opravljal misijonarsko poslanstvo. Na drugi strani oceana odrašča Lucinda v relativno napredni družini, vsaj v materi ima nek zgled emancipirane in intelektualne ženske. Kmalu v nesreči izgubi očeta in tik pred osemnajstim letom še mater, v svoji zapuščenosti pa z dediščino kupi tovarno stekla ter se zateče s podeželja v Sidney z njegovo nastajajočo meščansko družbo. Ustvari si krog prijateljev, ki redno igrajo karte, Lucinda postaja od iger na srečo tudi vse bolj odvisna. Z Oscarjem se seznani na ladji, ko se vrača s potovanja v London, on pa potuje novemu življenju naproti. Srečata se torej dva tedanjim družbenim normam neprilagojena posameznika, oba obsedena s kockanjem, ki se tudi zaljubita. In skleneta stavo: če bo Oscarju uspelo prenesti stekleno katedralo daleč v avstralsko divjino, se bo Lucinda z njim poročila. Vendar je njuna osebna zgodba je le ozek povzetek romana, v katerem spoznamo cel kup odličnih stranskih likov, med katerimi izstopa na primer ekscentrična osebnost Oscarjevega očeta, roman pa odlikuje tudi natančno uprizorjeno družbeno ozračje na obeh celinah v tem obdobju. Po knjigi je bil leta 1997 posnet film z Ralphom Fiennesom in Cate Blanchett v glavnih vlogah.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Avstralija, zgodovina, 19.st., igre na srečo, odvisnosti, v leposlovju

Caso, Ángeles: Proti vetru (založba Učila)
Ženskam na Zelenortskih otokih tudi v sodobnem času večinoma ni z rožicami postlano. Njihova izobrazba je po navadi pičla in morebitno nadaljnje šolanje le iluzija. A svojim sanjam trmasto sledi glavna junakinja romana španske pisateljice in novinarke. Mlado dekle brez staršev se po nekaj letih udinjanja kot brezpravna hišna pomočnica opogumi in se odpravi čez morje na Portugalsko. V Lizboni se spoprijatelji z moderno, emancipirano mlado žensko, ki razsvetljuje ženske iz najrevnejših mestnih predelov in s podeželja. Nekega dne se zaljubi v priseljenca iz Angole. Življenje kljub trdemu delu nenadoma postane lepše, dokler seveda njen fant ne pokaže tudi svoje nasilne plati. Sreča ji je torej spet pokazala hrbet, a v njej je dovolj moči za nadaljnji boj. Roman, ki pretanjeno prikazuje življenje afriških priseljencev v Evropi, predvsem pa se osredotoča na položaj žensk, je upravičeno prejel pomembno špansko literarno nagrado Premio Planeta.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: ženske, družbeni položaj, Zelenortski otoki, afriški priseljenci, Evropa, v leposlovju

Doyle, Paddy: Božji odred (založba Modrijan)
Avtor je irski pisatelj in eden vodilnih irskih aktivistov, ki opozarjajo na pravice invalidov in zlorabe otrok. Paddy ve, o čem govori, saj je sam zaradi nevrološko pogojene mišične bolezni pristal na invalidskem vozičku, njegovo otroštvo pa je pri štirih letih doživelo tragičen zasuk. Takrat mu je zaradi raka umrla mati, oče pa je kmalu zatem storil samomor. Deček se je znašel v sistemu institucionaliziranega skrbstva, ki je bilo organizirano s strani katoliške cerkve in katerega umazane skrivnosti so tudi slovenski javnosti postale znane po zaslugi filmov Sestre magdalenke, Slaba vzgoja in Pesem za razcapanca. Sadistične nune so nad že tako travmatiziranimi otroci v sirotišnici izvajale nepredstavljivo fizično in psihično nasilje ter jih tudi spolno zlorabljale. Te torture se je Paddy rešil, ko je zaradi vedno slabšega zdravstvenega stanja, ki se je kazalo predvsem na nenormalni hoji, končal v bolnišnici, kjer je kdaj pa kdaj naletel tudi na prijazno besedo s strani drugih bolnikov ter osebja. Pretresljiva in bes vzbujajoča pripoved zajema šest let njegovega življenja.
Na polici ga najdemo: biografska proza
Ključne besede: sirote, sirotišnice, Irska, otroci, zloraba, v leposlovju

Durrell, Lawrence: Temni labirint (Založba Bralec, zbirka Nostalgija)
Avtorja Slovenci poznamo predvsem po njegovem izjemnem romanu Aleksandrijski kvartet, sedaj pa je svoj prevod v slovenščino končno dočakalo še eno njegovo delo. Temni labirint je lahkotnejši roman, ki ga sam avtor ni pretirano cenil in ga označil celo za neumetniško kriminalno zgodbo, z današnjega stališča pa literarna kritika v njem seveda najde mnogo več.
Zgodba romana je postavljena v Grčijo, deželo, ki jo je pisatelj neizmerno ljubil in tam veliko let tudi živel, in sicer na Kreto. Skupina popotnikov, ki križarijo po Sredozemlju nasede reklami, ki vabi na ogled legendarnega labirinta, ki v resnici ni bil nikoli odkrit. Ob ogledu se udere strop in turisti ostanejo ujeti v labirintu. Nesreča zelo hitro odmeva v medijih, osrednji lik romana, karizmatični arheolog, ki ni udeležen v nesreči, pa povezuje druge, na prvi pogled naključne popotnike
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Kreta, labirint, Grčija, v leposlovju

Florescu, Catalin Dorian: Slepi maser (založba Modrijan, zbirka Bralec)
Glavni junak Teodor je kot mladenič s starši zbežal iz totalitarne Romunije in v Švici so si uspeli ustvariti novo življenje. Teodor je postal precej uspešen podjetnik, a psihičnih vezi z deželo svojega odraščanja ni prekinil, predvsem zaradi dekleta, s katerim se je razšel ob svojem prebegu in zaradi ljudskih pripovedi, polnih vraževerja, zlih duhov in vampirjev, ki so mu jih v mladosti pripovedovali romunski kmetje in ki ga še vedno neustavljivo privlačijo. Nejasna nostalgija, ki jo čuti, je tako močna, da se po dvajsetih letih brez nekega konkretnega cilja odpravi na obisk v Romunijo. Ta je postala dežela tranzicije, kjer peščica bogatih izstopa med preostalo množico revnega in na tradicijo ter praznoverje še vedno močno vezanega prebivalstva. Ko na luknjastih romunskih cestah doživi nesrečo, spozna slepega maserja, ki deluje v zakotnem zdraviliškem kraju in s svojo karizmatičnostjo in čudežnim dotikom že na skoraj nadnaraven način obvladuje vso svojo okolico, pri čemer si za njegovo naklonjenost prizadevajo tudi lokalni veljaki. Ker sam ne more brati, je pa navdušenec nad literaturo in poseduje zbirko s 300.000 knjigami, cel kup ljudi zanj bere in snema, tako da lahko maser nato posluša prebrano. Njegov privrženec postane tudi Teodor, ki še vedno upa na srečanje z bivšim dekletom.
Tako kot njegov literarni junak tudi švicarski pisatelj sam izvira iz Romunije, od koder je v začetku osemdesetih prebegnil s starši, torej lahko v njegovem romanu razberemo mnoge avtobiografske elemente.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Romunija, v leposlovju

Fosse, Jon: Melanholija 1 (založba Litera, zbirka Babilon)
Avtor je svetovno znan sodobni norveški dramatik, cenjen tudi kot prozaist. Z enim izmed svojih najuspešnejših romanov, napisanim leta 1995, se prvič predstavlja tudi Slovencem. Delo se približuje biografskemu žanru, obdeluje pa posamezne izseke iz življenja Larsa Herterviga, norveškega slikarja iz 19. stoletja, ki se danes smatra za enega najpomembnejših norveških krajinarjev. Za časa njegovega življenja to nikakor ni bilo tako, saj se je vseskozi ubadal z revščino in mu je pogosto zmanjkalo denarja za nabavo materiala. Roman se osredotoča na zgodnejša obdobja ter obdeluje travme, s katerimi se je bojeval zaradi utopične ljubezni do rosno mlade hčerke svoje stanodajalke, zaradi dvomov glede svojih umetniških sposobnosti in tudi zaradi neprestanih finančnih stisk in posmeha svoje okolice. Vse to pripelje do pešanja njegovega duševnega stanja in posledično tudi do sprejema v psihiatrični zavod, kjer je deležen torture psihiatričnega zdravljenja v 19. stoletju.
Posebnost romana je zelo inovativen slog pisanja, ko avtor z večkratnim ponavljanjem stavkov oziroma njihovih le malo spremenjenih različic ustvarja poseben ritem branja, z njim pa bralcu tudi zelo nazorno približa blodnje in obsesije, ki kot močni valovi butajo po slikarjevi zavesti.
Ključne besede: norveško slikarstvo, duševne motnje, psihiatrične bolnišnice, v leposlovju
Na polici ga najdemo: biografska proza

Franck, Julia: Oslepelo srce (Založba Modrijan, zbirka Bralec)
Roman obetavne nemške pisateljice se začne leta 1945 v brutalnem povojnem kaosu Berlina, ko mati in sin bežita iz mesta, dokler mati otroka nazadnje ne zapusti na železniški postaji. To je uvod v zgodbo, ki bralca dodobra vznemiri in v njem prebudi željo po nadaljnjem branju, ki bi mu pojasnilo vzroke tega nerazumljivega dejanja. Avtorica ga odpelje časovno kakšnih trideset let nazaj, ko v mestu Lužice na skrajnem vzhodu Nemčije odrašča deklica Helene v relativno bogatem družinskem okolju, ki ga predstavljajo devet let starejša sestra Marta, hladna in duševno precej nestabilna mati z židovskimi koreninami ter oče, ugleden meščan, lastnik uspešne založbe in tiskarne, slepo zaljubljen v svojo ženo, za svoji hčerki, sploh za izredne intelektualne sposobnosti najmlajše Helene, pa nima večjega razumevanja. Ko se tekom prve svetovne vojne oče pridruži vojski, začne psihično in materialno ravnotežje družine postopno propadati. Helene se ob naraščajočih sovražnostih vedno bolj psihotične matere navezuje na Marto, ko se oče težko ranjen vrne z bojišča in kmalu umre, pa sta dekleti popolnoma prepuščeni sami sebi. Navežeta stike z materino sorodnico v Berlinu in se k njej tudi preselita. Sedaj se v njunem življenju začne povsem novo obdobje, lahkoživo velemesto s svojimi čari obsede predvsem dekadentno, homoseksualno in od drog odvisno Marto, Helena pa stoji bolj ob strani in potrpežljivo čaka na ljubezen svojega življenja, ki bi zacelila rane zaradi materinega zapostavljanja.
Odlika romana, prejemnika Nemške književne nagrade, je prikaz razmer v Nemčiji in predvsem Berlinu od konca prve svetovne vojne preko lahkomiselnih dvajsetih let, vzpona nacizma do konca druge svetovne vojne. Dobro je izdelan tudi osrednji lik Helene z razvojem njene življenjske poti, šibka plat so stranski liki, avtorica se ponekod morda tudi preveč približuje slogu trivialne literature. Vsekakor pa je pred nami berljiv in napet roman, ki bo pritegnil širše profile bralcev.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Nemčija, družbene razmere, 1.pol.20.st., druga svetovna vojna, Berlin, v leposlovju

Frisch, Max: Homo Faber (Študentska založba, zbirka Žepna Beletrina)
Max Frisch je švicarski pisatelj, dramatik in arhitekt ter eden najpomembnejših predstavnikov evropskega modernega romana, katerega dela smo Slovenci v prevodih spoznali v 60. in 70. letih, letos pa je Študentska založba ob stoti obletnici njegovega rojstva pripravila nove izdaje njegovih izstopajočih romanov.
Roman Homo Faber je ob svojem izidu leta 1957 završal kot pravi bestseller in doživel prevode v številne jezike. Glavni junak je švicarski inženir Walter Faber, pri njegovem imenu in hkrati pri naslovu romana pa se je Frisch poigral z antropološkim terminom v latinskem jeziku, ki pomeni delujočega človeka, torej modernega človeka, ki lahko s svojo aktivnostjo posega v svoje okolje in ga spreminja. Walter je po značaju racionalen in natančen kot švicarska ura, v odnosu do svoje okolice pa nič kaj aktiven, uživa v svojem redu in ne dovoljuje pretirano motečih elementov, ki bi lahko spreminjali njegovo življenje. Dokler ga nekega dne ne dohiti preteklost. To se zgodi na službenem potovanju v Južno Ameriko, ko mora letalo zasilno pristati v mehiški puščavi. V nekaj dnevih se potniki med seboj zbližajo in Walter ugotovi, da je njegov nemški sopotnik brat njegovega nekdaj najboljšega prijatelja, s katerim pa že dvajset let nima stika. Še bolj je šokiran, ko izve, da se je njegov prijatelj poročil z Walterjevim dekletom, napol Židinjo, ki je konec tridesetih po prepiru z njim izginila. Povsem v neskladju s svojimi načeli spremeni svoje načrte in se pridruži Nemcu, ki potuje na obisk k svojemu bratu, vendar na cilju zgrožena najdeta le njegovo truplo, potem ko se je obesil. Pretresen se Walter Faber odloči za potovanje v Evropo, tokrat z ladjo, na krovu pa se zbliža in se tudi zaljubi v mlado dekle, katerega kretnje in mimika se mu zdijo neverjetno domače. Niti sanja se mu ne, da je dekle hči njegove izginule mladostne prijateljice, on pa njen oče. Spustita se v strastno razmerje in potujeta k njeni materi v Grčijo. In znajdemo se na pragu grške tragedije. Po knjižni predlogi je bil leta 1991 posnet film s Samom Shepardom in rosno mlado Julie Delphy v glavnih vlogah.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: očetje in hčere, incest, v leposlovju

Frisch, Max: Montauk (Študentska založba, zbirka Žepna Beletrina)
Pisateljevo avtobiografsko delo se osredotoča na konec tedna, ki ga je s trideset let mlajšo ljubimko preživel v vasici Montauk na Long Islandu, govori pa tudi o njegovem življenju in delu nasploh in je nekakšen obračun z njim samim. Pripoveduje o ženskah svojega življenja, o staranju, razmišljanju o smrti ter o svojem ustvarjanju, tako literarnem kot arhitekturnem.
Na polici ga najdemo: biografska proza

Frisch, Max: Stiller (Študentska založba, zbirka Žepna Beletrina)
Prvoosebnega pripovedovalca aretirajo, ko z ameriškim potnim listom in imenom James White pripotuje v Švico, češ da je v resnici pred več leti izginuli kipar Anatol Stiller. Čeprav sam to vztrajno zanika in kot dokaz celo navaja nečednosti iz svojega pustolovščin polnega življenja v Ameriki in Mehiki, kamor sodijo tudi trije umori, ga prijatelji, sorodniki in tudi njegova domnevna žena prepoznajo kot Stillerja. Žena Julika, bivša plesalka, sedaj pa lastnica plesne šole v Parizu, ga redno obiskuje in mu pripoveduje o svojem praznem zakonu s Stillerjem, kako ji ni stal ob strani, ko je zbolela na pljučih in o njegovem razmerju z drugo žensko. Zaradi vsega povedanega se nad Stillerjevim obnašanjem čudi tudi White, ki mu lepa Julika postaja vedno bolj všeč. Svoje verzije dogodkov v Stillerjevi preteklosti in razlogov njegovega izginotja podata tudi njegov brat ter njegov najboljši prijatelj, s katerega ženo je Stiller imel afero.Večplastna in napeta zgodba, kjer se eno za drugim porajajo vprašanja in iščejo odgovori.

Gelasimov, Andrej: Leto prevar (založba Modrijan, zbirka Bralec)
Naslov dela sodobnega ruskega pisatelja sugerira na leto 1998, ki je bilo zelo kritično za ruske gospodarske in družbene razmere, saj so na dan prišle mnoge finančne prevare, posledica pa je bila propad večine bank in astronomska inflacija. Eden izmed glavnih junakov romana, ki je obenem tudi prvoosebni pripovedovalec, je Miša, ne pretirano zanesljiv mladenič v zgodnjih dvajsetih letih starosti, ki ga za posebno nalogo najame njegov bivši delodajalec, pravi prototip novopečenega ruskega tajkuna. Ta je zelo zaskrbljen za svojega intelektualnega in na prvi pogled resnobnega najstniškega sina, v katerem ni ničesar, kar po očetovem mnenju odlikuje pravega moškega, sposobnega preživeti v vsakršnih razmerah. Miša naj bi ga seznanil z zadevami, ki naredijo človeka zares človeka, to pa so pijača, dober pretep in ženske. Za svojega sina je bogataš tudi že našel poslovno ugodno ženitno ponudbo, pri tem pa ni računal, da je mali svoj življenjski načrt izdelal že sam in se tudi zaljubil v dekle po svoji lastni izbiri. Situacija se zakomplicira, ko se vanjo zagleda tudi Miša. Zabavno prikazano, hitro tekoče dogajanje nas s sočnimi dialogi in pogosto uporabljenim pogovornim jezikom popelje v Rusijo 21. stoletja.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Rusija, družbene razmere, 21. stoletje, v leposlovju

Grunberg, Arnon: Plavi ponedeljki (Vodnikova založba)
Zelo plodni in tudi nagrajevani ter prevajani nizozemski pisatelj z letnico rojstva 1971 je končno našel pot tudi do Slovencev, katerim se s svojim prvencem iz leta 1994 sedaj prvič predstavlja. Delo vsebuje mnoge avtobiografske elemente in prikazuje odraščanje problematičnega, v Amsterdamu živečega najstnika, ki odkriva svet izven meja svoje relativno premožne židovske družine in se sooča predvsem s spolnostjo, pri čemer neutrudno raziskuje tudi rdeče četrti mesta. Pri njegovih pohajkovanjih, preizkušanju meja in odkrivanju mesta ter njegovih skušnjav mu pogosto dela družbo njegovo dekle, njegova sorodna duša, vsa zapletena in divja, ki je velikokrat iniciatorka posameznih dogodkov. Slog pisanja je svež, zelo odkrit in cinično duhovit.
Na polici ga najdemo: biografska proza
Ključne besede: mladostniki, odraščanje, Amsterdam, družabno življenje, v leposlovju

Gruen, Sara: Opičja hiša (Založba Modrijan)
Avtorica, ki smo jo spoznali že v delu Voda za slone, se tokrat ukvarja z bonobi, človeku podobnimi opicami, ki spominjajo na šimpanze in so zelo inteligentni, učljivi, obenem pa tudi prijazni, radovedni in igrivi. Obravnavane opice živijo v jezikovnem laboratoriju, poleg svojega jezika pa obvladajo še dva človeška jezika: razumejo angleščino, odgovarjajo pa z ameriškim znakovnim jezikom. Z njimi se ukvarja nekaj znanstvenikov, med katerimi glavno vlogo odigra mlada in lepa doktorica, ki je nanje še posebej navezana, velik vtis pa so naredili tudi na novinarja, ki je delal reportažo o njih. Nekega dne laboratorij razstreli ekstremistična skupina za varstvo okolja, znanstvenica je poškodovana, pobegle opice pa postanejo artikel v trgovini z eksotičnimi živalmi. Ko znanstvenica okreva si skupaj z novinarjem trudita za njihovo rešitev, obenem pa odkrijeta tudi slabe fante v lastnih vrstah. V lahkotno napisanem roman, v katerem se najde tudi ljubezenska zgodba, avtorica pokaže poseben občutek za razumevanje živali.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: opice, človek, odnos do živali, v leposlovju

Karahasan, Dževad: Sara in Serafina (Cankarjeva založba)
Slovenci bosanskega pisatelja srednje generacije že poznamo po romanu Vzhodni divan in eseju Dnevnik selitve. Tako kot v tem zadnjem se avtor tudi v romanu Sara in Serafina iz leta 1996, ko je bila vojna izkušnja še popolnoma sveža, loteva tematike obkoljenega Sarajeva. Vojne ne obravnava neposredno, preko nekih konkretnih vojnih dogodkov, ampak jo odstira preko občutij ljudi, zaprtih v obleganem mestu. Pisanje je poglobljeno, razmišljujoče, zelo osebno, stilistično izpiljeno in kljub grenki tematiki prefinjeno duhovito, kot središčno temo pa lahko iz njega izluščimo življenjsko zgodbo starejše ženske, ki jo želijo njeni znanci spraviti iz Sarajeva k njeni sestri v Zagreb, ona pa se temu na vse kriplje upira. Ker je takšna možnost dana le redkim, se zdi njena zavrnitev na prvi pogled nerazumljiva, postopoma pa bralec spoznava globoke, psihološko pogojene in iz daljne preteklosti izvirajoče razloge za takšno odločitev.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: vojna, Bosna in Hercegovina, Sarajevo, v leposlovju

Karahasan, Dževad: Nočni shod (Cankarjeva založba)
Tudi v tem romanu se bosanski pisatelj loteva zadnje bosanske vojne oziroma prikazuje dogodke in tesnobno vzdušje tik pred njo. Kraj dogajanja je mesto Foča, kjer so v drugi svetovni vojni četniki uprizorili množični pokol muslimanskega prebivalstva, konec 20. stoletja pa se je zgodovina žal ponovila, saj je mesto postalo eno najbolj krvavih prizorišč nasilja nad civilisti v vojni na Balkanu in tudi prizorišče sistematičnega posiljevanja žensk. Glavni junak je bosanski Srb, popolnoma neobremenjen s svojo nacionalnostjo, zdravnik in po osebnem prepričanju tudi humanist, ki že več kot dve desetletji živi v Berlinu v srečnem zakonu. V preblisku osebnostne krize ob odhodu odraslega sina od doma ga zgrabi neizmerno domotožje po nekdanji domovini, zato se odpravi na obisk v rodno mesto. Tam naleti na nenavadno vzdušje, ki se ne ujema z njegovim izkustvom mirnega sobivanja muslimanov in Srbov izpred 25 let ter na vedno več dogodkov, ki govorijo o nasprotnem, predvsem pa vključujejo promoviranje velikosrbskih idej, vojno hujskaštvo in šikaniranje muslimanov. In v tem ozračju nelagodja se začnejo dogajati skrivnostni umori.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, vojna, Foča, 1992, v leposlovju

Laferrière, Dany: Kako se ljubiti z zamorcem (založba Sanje, zbirka Roman)
Prizorišče dogajanja je od poletja razbeljeni Montreal, konkretneje pa zanikrna soba, ki si jo delita temnopolta cimra. Eden je Stari, študent, nadebudni pisatelj in prvoosebni pripovedovalec, drugi pa amaterski filozof Bubba, ki se v besedah spozna na vse, v praksi pa istočasno skoraj na nič. Dneve najraje zabijata z intelektualističnim nakladanjem, s poslušanjem jazza in seksom, pri čemer je ta zadnji na vrhu prioritet, Stari pa poskuša ob vsem tem napisati svoj veliki roman. Njune izbranke so predvsem pridne belske punce iz dobro situiranih družin, ki naj bi hrepenele po stereotipnem živalskem seksu s primarnim črncem. S takim pristopom k temi je avtor, kanadski novinar po rodu s Haitija, v svojem prvencu iz leta 1985 dregnil naravnost v osir in naletel na negativni odziv tako raznih rasističnih organizacij kot tudi tistih, ki se borijo za pravice temnopoltih. Morda zna roman zaradi svoje provokativnosti, namerne politične nekorektnosti in mestoma grobega jezika vzbuditi nelagodje še pri kom, za vse ostale pa velja poudariti, da imajo pred seboj delo, polno ironije, humorja in referenc na glasbo in književnost 20. stoletja. Po njem je bil leta 1989 posnet film v kanadsko francoski koprodukciji, vendar ni požel uspeha romana. Od prvenca naprej je avtor v petindvajsetih letih izdal že kar nekaj del, upajmo na prevod še kakšnega!
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: črnci, Montreal, spolnost, v leposlovju

Laurencich, Alejandra: Pusti me pri miru (Študentska založba, zbirka Beletrina)
Argentinska pisateljica je potomka slovenskih priseljencev tretje generacije, ki se uveljavlja kot ena najboljših ustvarjalk mlade sodobne argentinske književnosti. Njen roman je navdušujoče delo o medosebnih odnosih. V ospredju je lik mladega Louisa, črne ovce bogate in ugledne družine iz angleškega aristokratskega razreda, vendar Louis ne prevzema aktivne vloge. O njem izvemo s strani različnih prvoosebnih pripovedovalcev, ki zajemajo razpon od prijateljev do bivšega dekleta in tudi nekdanjega ljubimca, vsi pa imajo o tem neznansko privlačnem, obenem pa tudi neodgovornem in predvsem zelo izgubljenem človeku veliko za povedati. Avtorica se je v delo zelo poglobila, saj ga je ustvarjala celih 18 let in to po tem, ko ji prva verzija, ki pa je prav tako naletela na pozitivne odzive, ni bila všeč. Ves ta čas je tudi trenirala svojo pisateljsko veščino, s katero nam dobro izpiljeno postreže v tem romanu.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: medosebni odnosi, Argentina, v leposlovju

Le Clezio, J.M.G.: Napev o lakoti (Didakta)
Slovenci smo končno dočakali prevod še kakšnega dela francoskega pisatelja, Nobelovega nagrajenca iz leta 2008. V romanu spremljamo odraščanje deklice iz premožnejše francoske meščanske družine, ki se je v Pariz priselila iz Mauritiusa, otoka, ki se je nekdaj nahajal pod francosko kolonialno oblastjo. V tem lahko zaznamo močne avtobiografske elemente, saj je iz tega otoka izhajal tudi pisateljev oče, v liku najstnice Ethel pa lahko najdemo njegovo mater. Dogajanje je na začetku romana postavljeno v trideseta leta 20. stoletja, ko so se v salonih pariške meščanske družbe razplamtevale debate o slabitvi francoske kolonialne politike, slabšanju gospodarskega položaja, predvsem pa o rasti moči Nemčije z bolj ali manj tihim priklonom antisemitizmu. Senca bližajoče se vojne sicer povzroča neko negotovost, a bolj sproža nejevero. Ethel živi udobno življenje pod okriljem svoje premožne družine in prijateljuje z vrstnico, pripadnico ruskega pobeglega plemstva. Vendar zaradi napačnih finančnih malverzacij oče doživi bankrot. Povsem obubožajo, izbruhne pa tudi vojna. Družina, nekoč superiorna in ošabna, doživi padec. Prilagoditi se je potrebno novim razmeram, predvsem pa nemški okupaciji. Ethel se z očetom in materjo umakne na jug, v Nico. Pretekli napuh je kaznovan, boj za preživetje postane vsakdan. Začne se lakota.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: meščanstvo, Pariz, 20.st., druga svetovna vojna, Francija, v leposlovju

Loe, Erlend: Tihi dnevi v Mixing Partu (založba Modrijan, zbirka Bralec)
Zelo zabaven kratek roman norveškega pisatelja, ki se ukvarja z zakonsko krizo. Družina Telemann, sestavljena iz očeta dramaturga, mame učiteljice in treh otrok, se odpravi na počitnice v Nemčijo, v bavarski Garmisch-Partenkirchen, oče precej pod prisilo, saj za razliko od svoje žene sovraži Nemce, še posebej pa Bavarsko, v kateri vidi zibelko nacizma, in kraj posmehljivo imenuje Mixing Part. Oče je s svojimi stiskami in čudaštvi osrednja figura zgodbe. Njegova glavna obsesija je gledališče, želi si ustvariti veliko gledališko zgodbo, a na tisoče poskusov uresničitve tega cilja ne vodi nikamor. Tudi z ženo imata bolj ali manj različne poglede na življenje, na počitnicah, ko je popolnoma ravnodušen do kakršnihkoli turističnih aktivnosti, pa kriza izbruhne v tolikšni meri, da ga žena prevara, on pa se izseli. Skoraj celotna zgodba je zapisana v obliki iskrivih dialogov, kolikor je veznega teksta, ta deluje podobo kot besedila pred posameznimi prizori v kakšni drami, ki pojasnjujejo trenutno situacijo, pač očetu Telemannu in njegovim ustvarjalnim prizadevanjem v čast. Nekoliko motijo le pogosti neprevedeni odlomki v angleščini, ki je sicer zelo enostavna, a vendarle izključuje del bralcev, ki tega jezika ne poznajo. Prevodi pod črto ne bi škodili.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: zakonska kriza, zakonska zveza, zakonci, v leposlovju

Maalouf, Amin: Izvori (založba *cf)
Libanonskega pisatelja in sociologa, ki že okoli trideset let živi v Franciji in piše v francoščini, Slovenci že poznamo po odličnih leposlovnih delih Taniosova pečina in Samarkand ter po strokovnem delu Križarske vojne v očeh Arabcev. V svojem romanu iz leta 2004 se obrača k biografskemu žanru in se loti popisovanja zgodovine svoje družine, ki izhaja iz libanonske krščanske skupnosti, kot njenemu pomembnemu predstavniku pa se posveti svojemu dedu ter njegovim potovanjem po svetu konec 19. in v začetku 20. stoletja. Ded Botros, razsvetljeni učitelj s smislom za pesništvo in filozofijo, se je odpravil na Kubo na pomoč bratu, ki se je tja zaradi družinskega spora izselil že prej in tam tudi poslovno uspel. Pisatelja žene želja po raziskovanju vzrokov dogodkov, ki jih obdaja družinska skrivnost, o kateri naj bi še živeči starejši sorodniki ne vedeli ničesar. V edino pomoč mu je kovček s starimi pismi, iz katerih najprej razbere skope faktografske podatke, iz njih pa nato razprede zgodbe. To mu uspe več kot odlično in poleg osebnih zgodovin se pred bralcem razgrne tudi zgodovina Libanona, Kube, in drugih, predvsem arabskih držav, ki jih je ob prelomu stoletja in zadnjih vzdihljajih Otomanskega imperija prevzel duh svobodomiselnosti, napredka in na novo porojenih nacionalnih idej. Ne nazadnje avtor tudi zelo avtentično prikaže izkustvo nekega emigranstva, katero je moral ob svoji selitvi v Francijo predelati tudi sam.
Na polici ga najdemo: biografska proza
Ključne besede: Libanon, Kuba, zgodovina, 19.-20.st., v leposlovju

Magris, Claudio: Drugo morje (založba Modrijan)
Biografski roman prepleta utrinke iz življenja treh prijateljev iz dijaških klopi v Gorici na prelomu stoletja: Carla Michelstaedterja, italijanskega pesnika, filozofa in slikarja, Nina Paternollija ter Enrica Mreulea, pri čemer osrednjo vlogo nosi zadnji. Vsi trije na veliko debatirajo o filozofiji in literaturi. Precejšen del je posvečen Mreulejevemu potovanju v Patagonijo, kamor je odšel predvsem zato, da bi se izognil služenju vojaškega roka, nato pa tam kot gavčo preživel kar trinajst let. Po koncu 1. svetovne vojne se je vrnil, njegov prijatelj Michelstaedter, ki velja za enega najpomembnejših evropskih intelektualcev tega časa, pa se je medtem pri komaj 23 letih ustrelil in to z isto pištolo, ki jo je vzel Mreuleju iz bojazni, da bi kaj takšnega storil sam. Michelstaedterjevo delo Prepričanost in retorika danes velja za temeljno delo italijanske filozofije 20.stoletja in je prvič izšlo nekaj let po avtorjevi smrt. Magrisov roman je zelo eruditski, skoraj esejističen, obenem tudi poetičen, a vendarle tudi nekoliko hermetičen.
Na polici ga najdemo: biografska proza
Ključne besede: italijanska filozofija, 20.st., v leposlovju

Martin Gaite, Carmen: Spremenljiva oblačnost (založba Modrijan)
Odličen roman zelo cenjene sodobne španske pisateljice, ki je Slovenci še nismo spoznali, je bil napisan leta 1992. V njem spoznamo življenjski usodi dveh žensk, dobrih prijateljic iz otroštva, ki se po tridesetih letih ponovno srečata. Ena je poročena mati že odraslih otrok, druga pa psihiatrinja in samska. Nobena v življenju ni našla zadovoljstva, obe sta osamljeni in nesrečni, njuno razpoloženje je takšno, kot govori naslov romana, spremenljivo oblačno. Po naključnem srečanju ohranjata stike preko dopisovanja, v katerem analizirata svoje težave.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: ženske, v leposlovju

McDougall, Christopher: Rojeni za tek (založba Sanje, zbirka Dokumenta)
To neverjetno privlačno napisano knjigo bi lahko naslovili tudi »Vse, kar ste mislili, da veste o teku, pa ste se motili«. Avtor je ameriški novinar in športni navdušenec, ki je v svojih entuziastičnih tekaških poskusih naletel na nepričakovano oviro lastnega telesa in posledično na mnenja zdravnikov, ki so mu povedali, da pri svojih 1,9 metrih višine in 100 kilogramih teže nikakor ni prilagojen na tek, prav tako kot ni človeški organizem na splošno, tudi takšen manjših dimenzij, zaradi česar sodijo poškodbe tekačev med najpogostejše športne poškodbe. Ob svojem poglabljanju v to veščino je naletel na podatke o skrivnostnem mehiškem plemenu Tarahumar, katerega pripadniki naj bi sodili med najboljše tekače na svetu, ne da bi za to karkoli storili, ne glede prehrane, pospremljene z velikimi količinami koruznega piva, ne glede obutve, sestavljene večinoma iz preprostih opank. Pleme je zelo miroljubno in prijazno, obenem pa tudi izredno sramežljivo in se izogiba tujcem oziroma metaforično rečeno že stoletja beži (teče) pred njimi, kar je tudi vzrok njegovega preživetja. Avtor se odpravi po njihovi sledi skozi nevarna ozemlja mamilarskih kartelov, obenem pa bralca povede v svet ekstremnega športa, ultramaratonov, njihovih divjih udeležencev, pa tudi vseh lažnih obljub, s katerimi svoje kupce zavaja industrija športne obutve. Knjiga, ob kateri ni pomembno, če njenega bralca šport sploh zanima, bo pa verjetno vsakemu bralcu sprožila skomine po fizični aktivnosti
Na polici ga najdemo: spomini dnevniki in publicistika
Ključne besede: Tarahumara (ljudstvo), tek, tekmovanja, spomini

McGahern, John: Pornograf (založba Modrijan)
Avtorja romana, pomembnega predstavnika sodobne irske književnosti, smo Slovenci že spoznali in vzljubili preko njegovega dela Med ženami. Tokrat nam predstavlja tridesetletnika, ki uživa v neobveznostih svojega samskega stanu, preživlja pa se s pisanjem pogrošne pornografije za nek dublinski časopis. Pravo ljubezen je v preteklosti že doživel in bil nad njo tudi razočaran, saj ga je dekle zapustilo. Nekega dne spozna nekoliko starejšo žensko in se z njo spusti v strastno razmerje, temelječe predvsem na spolnosti. Vsaj zanj, saj se ona vanj nesmrtno zaljubi. Ko ga veza začenja vedno bolj utesnjevati, jo želi končati, a njegova ljubica, ki je striktno zavračala uporabo kakršnekoli kontracepcije, zanosi. Njena plodna leta se iztekajo, otroka želi na vsak način obdržati, prav tako pa tudi njegovega očeta.
Avtor sam je izjavil, da je Irska dežela, ki je preskočila 20. stoletje, obtičala v 19., sedaj pa se nenadoma in nepripravljena znašla v 21. stoletju. In res nam v svojem opusu prikazuje zaostale družbene razmere, posebej zapostavljen položaj žensk. Tudi v Pornografu je fokus usmerjen na žensko, čeprav je stranski lik. Na vsak način se želi uresničiti v družinskem življenju z otrokom in moškim, saj si lahko le tako pridobi spoštovanje s strani svojega okolja. Čas dogajanja romana, napisanega leta 1979, so verjetno pozna šestdeseta ali sedemdeseta 20. stoletja.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: ženske, družbeni položaj, Irska, družbene razmere, 20.st., v leposlovju

Meek, James: Izkazana ljubezen ljudstva (založba Sanje, zbirka Roman)
Avtor je škotski pisatelj in tudi ugledni novinar, ki se s svojim izjemnim romanom, nagrajenim z več pomembnimi nagradami, Slovencem prvič predstavlja. Zgodba je postavljena v leto 1919, ko v nekdanjem ruskem carstvu ob koncu prve svetovne vojne in v po revoluciji razplamteli državljanski vojni vlada kaos. V nekem zakotnem sibirskem kraju s svojim brutalnim poveljnikom oblast prevzamejo češke čete, ki so tam obtičale kot del nekdanje avstro-ogrske armade in čakajo na vrnitev v svojo novoustanovljeno državo. Posebnost tega kraja je, da tam prebiva nenavadna krščanska sekta, ki verjame, da raj obstaja že na zemlji, ustvari pa se ga lahko tako, da vernik svoje bitje čim bolj približa angelu. Za to preobrazbo je nujno, da se poleg predajanja nenasilju in vegetarijanstvu odreče tudi svoji spolni determiniranosti in privoli v amputacijo spolnih organov. Vodja sekte, na katero češki vojaki gledajo z velikim nezaupanjem, je nekdanji častnik ruske vojne, ki se je znašel na bojišču tega predela, ob grozotah vojne izgubil svojo klasično vero, dezertiral in se spreobrnil. K njemu iz evropskega dela Rusije na njegov poziv pripotuje njegova žena z majhnim sinkom, najprej vsa srečna, saj je bila prepričana, da je mož padel, nato pa boleče razočarana, ko namesto na možatega, ljubečega in predanega partnerja naleti na grotesknega verskega fanatika, ki zavrača njun zemeljski zakon. Nekega dne se v kraj zateče pobegli politični zapornik, zaprt še v vladavini carja, ki je sicer izmučen in prestradan, istočasno pa tako karizmatičen, da vzbudi zanimanje vseh prisotnih. Spretno izpisano pripoved sestavljajo dobro izrisani liki, od katerih vsak s svojo zgodbo ustvarja napetost, ki bralcu preprečuje, da bi knjigo odložil iz rok.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: kastrati (krščanska ločina), prva svetovna vojna, Rusija, Sibirija, v leposlovju

Mistry, Rohinton: Občutljivo ravnovesje (založba cf)
Delo indijskega pisatelja, ki sedaj že več kot trideset let živi v Kanadi in s katerim se Slovencem premierno predstavlja, je eno izmed tistih, pri katerih se njegovih 800 strani, razdeljenih v dva dela, prebere na mah. Zgodba zajema čas treh desetletij po drugi svetovni vojni v Indiji s poudarkom na izrednem stanju, ki ga je indijska ministrska predsednica Indira Gandhi sklicala med leti 1975 in 1977.
V romanu spremljamo zgodbe štirih likov, ki se v nekem trenutku srečajo in prepletejo. Spoznamo zgodbo ženske, ki je preživljala srečno otroštvo v družini premožnega zdravnika, po njegovi smrti in materinem kolapsu pa je prepuščena bratovi diktaturi, ki ji življenje spremeni v pekel. Ko sreča ljubezen svojega življenja, se družinska nesoglasja omilijo, vendar zakonska sreča ne traja dolgo, saj mož umre v prometni nesreči. Sedaj se mora spet krepko potruditi, da ne pade v ponovno odvisnost od brata. To namerava uresničiti z lastno šivalnico in oddajanjem sobe. Ko išče primerna krojača, naleti na strica in nečaka, ki sta naslednja junaka romana. V še vedno živečem indijskem kastnem sistemu pripadata kasti nedotakljivih, kar je najnižji klin indijske družbene lestvice. Da bi ubežala svojemu poreklu, se izučita za krojača in iščeta srečo v velemestu. Četrta je zgodba študenta, ki si, zgrožen nad obupnimi bivalnimi razmerami v študentskem domu, poišče privatno sobo. V njihovo simbiozo neprestano posegajo izredne politične razmere.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Indija, družbene razmere, 20. st., izredne razmere, v leposlovju

Mishima, Jukio: Izpovedi maske (založba Škuc, zbirka Lambda)

Avtobiografski roman analizira otroštvo in mladost kontroverznega japonskega pisatelja, predvsem njegovo spolno prebujenje in odkritje homoseksualnih nagnjenj. Že kot dojenčka si ga je prilastila čudaška in bolehna babica, ki ga je vzela njegovim staršem in ga patološko varovala pred njihovim vplivom vse do dvanajstega leta. Že zgodaj je začutil v sebi nagnjenost do literature. Ker ga je babica prikrajševala za igro z drugimi otroci, se je zgodaj naučil brati in se zatekal v zgodbe. V njih so ga privlačili predvsem razni morbidni elementi, užival je pri vizijah mrtvih princev, pa tudi lastne smrti, ki si jo je nadvse rad predstavljal. Svoje spolne usmerjenosti se je zavedel relativno zgodaj, nekje po dvanajstem letu starosti, ko je ejakuliral ob reprodukciji slike Svetega Sebastijana, ki prikazuje mučenega, a še vedno lepega mladega rimskega vojaka in ki krasi tudi naslovnico te izdaje. Jukio Mišima je pisateljev psevdonim, pod katerim je objavil pri šestnajstih svojo prvo kratko zgodbo in katerega je ohranil tudi pri svojem nadaljnjem, zelo plodnem literarnem ustvarjanju. Kasneje je Mišima, v otroštvu in mladosti zelo slaboten, začel negovati kult telesa, dvigovati uteži in se oblačiti v usnje. To na novo porojeno možatost je povezal z nacionalizmom, se obdal s krogom somišljenikom in začel križarsko zagovarjati stare japonske vrednote. Takšno ravnanje je sodu izbilo dno leta 1970, ko je z majhno skupinico vdrl na Poveljstvo samooobrambnih sil. Ker akcija ni uspela in je izzvala le posmeh, je Mišima z obrednim samomorom ekscentrično končal svoje življenje.
Na polici ga najdemo: biografska proza
Ključne besede: odraščanje, Japonska, v leposlovju

Mulić, Snježana: Krsta po meri (Družba Piano)
Kratke zgodbe bosanske pisateljice in novinarke bi lahko poimenovali tudi zgodbe iz vsakdanjega življenja. Večinoma so pripovedovane iz otroškega zornega kota, praviloma nesrečne, a njihova tragičnost vsebuje tudi komičnost, grenkoba vsaj ščepec sladkobe, njihova preprostost pa zelo veliko učinkovitost. Zgodbe za smeh in jok.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, vsakdanje življenje, v leposlovju

Niland, D'Arcy: Shiralee (založba Modrijan, zbirka Nostalgija)
Naslov je žargonska beseda za popotno torbo, bisago, avstralski avtor pa dobro ve, o čem govori, saj se je pri štirinajstih letih pridružil očetu, ki je v času velike gospodarske krize peš popotoval naokrog in iskal delo. S takšnim življenjem je Niland nadaljeval, popotoval je po širni Avstraliji in drugod ter opravljal različna sezonska dela. K sreči se je lotil tudi pisateljevanja. Shiralee je njegov prvenec, obenem pa tudi največja uspešnica, s katero se je vpisal med avstralske klasike. Zgodba govori o očetu in njegovi štiriletni hčerki, ki potujeta po prašni avstralski pokrajini. Na poti od ene zaposlitve do druge se srečujeta s hordami njima podobnih, ki so naselili avstralske ceste. Otrok je moškemu najprej predvsem v napoto, metaforično je le njegova prtlljaga, shiralee, sčasoma pa se nanj naveže.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: sezonski delavci, potepuštvo, klateštvo, v leposlovju

Oksanen, Sofi: Očiščenje (založba Didakta)
Estonija se kot tema leposlovnega dela med Slovenci še ni predstavljala, sedaj pa ji je pot utrl prevod odličnega romana mlade sodobne finske pisateljice (letnik 1977), pri kateri je njeno zanimanje za to deželo gotovo povezano z estonskim poreklom njene matere, ki je do sedemdesetih let 20. stoletja tam tudi živela. Zgodba romana zajema čas od druge svetovne vojne pa vse do danes, osredotočena pa je na dve glavni junakinji, Estonko Aliido in Rusinjo Zaro. Obe ženski se srečata, ko Aliida, takrat že starka, na svojem dvorišču najde izčrpano in na smrt prestrašeno mlado Zaro. Dekle je pobegnilo iz krempljev trgovcev z belim blagom, katerim se je morala kot prostitutka udinjati v Nemčiji, pa tudi po drugih evropskih državah. Da je za pobeg izbrala prav Estonijo, ni naključje, saj je starkin naslov poznala od doma, iz daljnega sibirskega Vladivostoka, kjer je živela pri mami in babici, Estonkama, izseljenima pod stalinističnim režimom. Izkaže se, da sta njena babica in Aliida sestri, ki sta odnose prekinili pred šestdesetimi leti, pri čemer izselitev ni bila edini razlog. Obe sta bili zaljubljeni v istega moškega, baltskega Nemca Hansa, ta pa ni izbral Aliide, ampak njeno sestro, s katero se tudi poroči in dobi hčerkico. Ko pade v nemilost režima ga sestri skrivata na podstrešju, pri čemer se Aliida ne more rešiti ljubezni do Hansa, ki postaja vedno bolj patološka. Ko sestro z otrokom izselijo, ji ta ukrep pride več kot prav, saj verjame, da si bo slej kot prej pridobila Hansovo naklonjenost. Zanj skrbi tudi potem, ko se poroči s pomembnim partijskim funkcionarjem, vendar jo Hans vedno bolj zavrača, njena ljubezen, v kateri prepozna psihično motnjo, mu povzroča vedno večje nelagodje, dokler vse skupaj ne dobi tragičnega konca. Sedaj, mnogo let kasneje, dobi Aliida priložnost, da se s pomočjo Zare, v kateri prepozna Hansove poteze, odkupi za stare grehe.
Za ta psihološko zelo poglobljen roman, ki se bere kot napeta kriminalka in je preveden v skoraj 40 jezikov, je avtorica prejela mnoge nagrade doma, po Skandinaviji in tudi širše po Evropi.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: trgovina z ljudmi, prostitucija, komunizem, politično nasilje, Estonija

Olyslaegers, Jeroen: Mi (založba Modrijan, zbirka Bralec)
Avtor je predstavnik sodobne flamske književnosti, v Belgiji in na Nizozemskem zelo priljubljen, Slovencem pa se prvič predstavlja. V svojem romanu iz leta 2009 nas popelje v sredo sedemdesetih let 20. stoletja, ko družba prijateljev s svojimi družinami letuje v Španiji tik po koncu Francovega režima. V ospredju so odnosi med njimi, velikokrat konfliktni, sploh med posameznimi zakonci, izstopa pa zgodba enega izmed njih, karikaturista pri nekem časopisu, ki postopoma izgublja duševno zdravje in nazadnje tudi konča v psihiatrični kliniki. Zgodba je pripovedovana s strani različnih protagonistov, kar ohranja njeno dinamičnost in večplastnost, jezik je realističen in neolepšan, prav tako kot odnosi med junaki romana. Za prikaz duha časa avtor uporabi tudi nekatere aktualne dogodke iz obravnavanega obdobja.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: duševne motnje, Španija, v leposlovju

Pamuk, Orhan: Muzej nedolžnosti (založba Sanje, zbirka Roman)

Eden najpomembnejših sodobnih turških pisateljev in tudi Nobelov nagrajenec se v svojem najnovejše prevedenem romanu zelo podrobno loteva obsesivnega ljubezenskega čustva, ob tem pa poda tudi dober vpogled v družbene razmere moderne Turčije od srede sedemdesetih let naprej. Glavni junak Kemal je na pragu svojih tridesetih let zelo srečen človek. Pripada na novo porojenemu sloju turške visoke družbe, ki jo predstavlja bogat, proti zahodnemu svetu orientiran podjetniški meščanski stan, zaročen je s premožno lepotico, emancipirano intelektualko, šolano v Parizu, ki se je svojemu devištvu pripravljena odreči že pred poroko. Temu uspešno načrtovanemu življenju se postavijo na pot ovire, ko se Kemal nekega dne brezumno zaljubi v mlado dekle, daljno sorodnico, ki je ni videl že nekaj let, zdaj pa jo naključno sreča v neki trgovini. Čustvo je obojestransko in postaneta ljubimca. Kemalova sreča ne pozna meja, prihodnost vidi v rožnatih barvah: poleg privlačne in družbeno sprejete žene bo užival tudi v družbi očarljive ljubice. Seveda se njegovi načrti sesujejo v trenutku, ko ljubica uvidi, kakšno mesto ji je dodeljeno. Psihično strta ga zapusti, Kemal pa ugotovi, da je nikakor ne more preboleti, postaja vedno bolj nesrečen in podlega raznim psihosomatskim tegobam. Tudi njegova zaročenka postaja vedno bolj zaskrbljena zanj, dokler ji končno ne prizna, v čem je problem. Čeprav mu je pripravljena odpustiti, konec koncev je vendarle javno živela z njim, kar v turški družbi predstavlja določeno spotiko, se stanje ne izboljša in zato ga zapusti tudi ona. Kemal, ki je zelo visoko letal, sedaj nizko pade. Družabno življenje, v katerem je prej zelo užival, mu več ne pomeni veliko, dneve posveča iskanju bivše ljubimke, ki je izginila neznano kam. Ko jo končno odkrije, sveže poročeno in živečo v skupnosti z možem in svojimi starši, se Kemal prislini k družini in postane njen zvest obiskovalec naslednjih deset let. Ves čas si tudi bolj ali manj kleptomansko prisvaja različne predmete, ki jih bo nekoč kot v kakšnem muzeju razkazoval vsakemu, ki bo pripravljen poslušati njegovo zgodbo. In ta zgodba, obdelana kronološko in zelo detajlno, je le delček v mozaiku vsega, kar avtor v svojem romanu bralcu ponudi: prikaz navad turških meščanov, družbenih sprememb in političnih pretresov v državi, predvsem pa poudarja problem položaja žensk, ki so tarča in predmet moškega poželenja, istočasno pa družba po principu dvojne morale od njih zahteva videz nedolžnosti in podrejenost.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: odnosi med spoloma, ženske, družbeni položaj, Turčija, družbene razmere, v leposlovju

Petersen, Jens: Gospodinjska pomočnica (založba Litera, zbirka Babilon)
Prvenec mlajšega nemškega pisatelja (letnica rojstva 1976), sicer po poklicu zdravnika, je leta 2005 doživel velik odziv na nemško govorečem področju in prejel tudi več nagrad, avtor pa se pisateljsko razvija še naprej, saj je leta 2009 za svoj najnovejši roman z naslovom Bis dass der Tod… prejel ugledno nagrado Bachmann.
Roman pripoveduje zgodbo dveh moških, očeta in sina, ki sta zaljubljena v isto žensko. To je njuna gospodinjska pomočnica, mlada študentka s Poljske, ki pravzaprav ni primerna za nobenega od njiju, prestara za šestnajstletnega najstniškega sina in premlada za očeta, zagrenjenega vdovca in jedrskega fizika, ki se po izgubi zaposlitve vdaja depresiji in alkoholu. Dekle se javi na oglas, ki ga samovoljno objavi sin, potem ko oče po nesrečnem padcu obleži v bolnišnici, gospodinjstvo pa se znajde na robu razsula. V njuno več ali manj žalostno življenje, zaznamovano s smrtjo matere in žene, vnese žarek veselja in vzbudi upanje na srečnejšo prihodnost. A tudi Ada, kot je dekletu ime, ima svoje težave.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: očetje in sinovi, emigranti, priseljenci, Nemčija, v leposlovju

Ransmayr, Christoph: Leteča gora (založba Litera, zbirka Babilon)
Leteča gora je na prvi pogled nenavaden roman, saj je napisan v nekakšnih kiticah, vendar bralec praktično hitro ugotovi, da le-te popolnoma nič ne motijo proznega toka, ki prinaša izjemno in privlačno napisano zgodbo, in je morda hotel z njimi avtor le poudariti epsko naravo pripovedi. Ta pripoveduje o dveh bratih, alpinistih, od katerih se eden ponesreči na njunem osvajanju Himalaje. Umrli brat je tisti izmed dvojice, ki je starejši, močnejši, spretnejši, manj kompromisen. Odreče se uspešni karieri računalniškega programerja in se preseli na praktično nenaseljeni otok ob Irski. Čez nekaj let se mu pridruži še mlajši brat. Oba navdušena plesalca po osvojitvah na otoku in v Alpah odpotujeta v Tibet, kjer pride do tragične nesreče. Preživeli brat nam v prvi osebi pripoveduje njuno zgodbo, ki je zgodba o notranji moči, prepletena s čudovitimi podobami narave, prikazom družbenih razmer tako v Tibetu kot na Irskem, prostora pa ostane tudi za ljubezen do lepe nomadke, ki jo čuti pripovedovalec. Avstrijski pisatelj ve, o čem govori, tako glede Irske, kjer živi od srede devetdesetih prejšnjega stoletja, kot tudi glede Himalaje, ki jo je tudi sam preplezal Himalajo, in to v družbi Reinholda Messnerja, ki je prav tako travmatično izgubil brata kot naš literarni junak. Roman za vse, ki ljubijo gore, pa tudi za vse, ki te izkušnje nimajo.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: alpinizem, Himalaja, Tibet, družbene razmere, bratje, medosebni odnosi, v leposlovju

Richler, Mordecai: Barneyjeva verzija (založba Učila)
Glavni junak romana kanadskega pisatelja je kanadski Žid, ostareli filmski producent, ves namrgoden, siten, dolgega jezika, predvsem pa zelo osamljen, skregan s svetom, z bremenom treh propadlih zakonov in odtujenih otrok, z zamenjanimi kolki ter s prvimi znaki Alzheimerjeve bolezni. Ko njegov znanec napiše avtobiografijo, v kateri ga precej očrni, med drugim ga celo obtoži umora, se odloči zapisati spomine, svojo verzijo dogodkov, dokler ga spomin ne zapusti. Tako nam v grenko humornem slogu pripoveduje o svojem življenju, s čimer se odpre paleta zanimivih likov in usod, obogatena s pripovedovalčevimi opazkami in anekdotami, povezanimi z zabavno industrijo.

Saramago, Jose: Kajn (založba Modrijan)
Zadnji roman portugalskega Nobelovega nagrajenca iz leta 2009, umrlega leto kasneje, je alternativna interpretacija Stare zaveze. V ospredju je Kajn in njegovo potovanje po svetu, ki ga je sprejel kot kazen za umor brata. Pri tem spoznava različne osebe in naleti na različne dogodke, ki jih poznamo iz Biblije, na primer propad Sodome in Gomore, gradnjo Babilonskega stolpa, Abrahama in njegovo odločitev, da žrtvuje svojega sina in mnoge druge. Rdeča nit romana je avtorjeva obsodba boga, kot jo že poznamo iz dela Evangelij po Jezusu Kristusu. Saramagov bog je krivičen, muhast, okruten in že skorajda zloben, zaradi pozameznih človeških neposlušnosti preliva kri na veliko in se ne zaustavlja ob nedolžnih žrtvah. Tako razmišlja tudi Kajn, ki mu očita napeljevanje za umor brata, zgrožen pa je tudi nad božjim ravnanjem v drugih dogodkih, ki jim je priča.
Kljub kontroverznosti, ki je sprožila mnoga nasprotovanja njegovemu delu, bralec zlahka dojame, kaj je želel pisatelj povedati, predvsem obsoditi vsakršne krivice, nasilje in željo po oblasti oziroma zlorabo le-te. Roman odlikuje tudi izjemen slog pisanja, bogat, ironičen, intelektualno zelo živahen ter istočasno tekoč, kljub avtorjevi že pregovorni ignoranci do ločil, velikih začetnic in drugih stavčnih pravil, kar je značilno za večino njegovih del.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Kajn (svetopisemska oseba), Sveto pismo, Stara zaveza, svetopisemske osebe, v leposlovju

Schulze, Ingo: Adam in Evelyn (Študentska založba, zbirka Beletrina)
V Vzhodni Nemčiji rojenega pisatelja Slovenci že poznamo po zbirki kratke proze iz leta 2009 Mobi: trinajst zgodb v stari maniri. V svojem novem romanu govori o temi, ki jo dobro pozna, in sicer o življenju Nemcev v vzhodnem bloku v času, ko je bil režim tik pred razpadom, slutil pa tega ni nihče. Piše se poletje 1989 in Madžarska je odprla svoje meje, do novembra in padca berlinskega zidu je časovno sicer blizu, mentalno pa neskončno daleč. Trume vzhodnih Nemcev se odpravljajo letovat na Blatno jezero, mnogi s prikritim namenom, da prestopijo mejo. Tja se s prijateljico in njenim zahodnonemškim bratrancem odpravi tudi naslovna Evelyn, vsa besna, potem ko svojega partnerja Adama zaloti pri varanju. Adam je krojač, ki zna ženske v nasprotju s konfekcijo v trgovinah narediti lepe. Vendar je tudi velik zapeljivec in plačilo za svojo spretnost pogosto pobira v naturalijah. Z Evelyninim odhodom se ne more sprijazniti in ji sledi na Madžarsko, vmes pa se zaplete v mnoge pustolovščine, od katerih izstopa tista s tihotapljenjem mlade prebežnice brez dokumentov v prtljažniku svojega trideset let starega wartburga. Ob dobrem prikazu družbenih razmer v romanu v ospredju ostaja ljubezenska zgodba med glavnima junakoma z vsemi njenimi vzponi in padci, posebno dobro je predstavljeno tudi idealistično hrepenenje vzhodnjakov po zahodnem raju, pri čemer se avtor ne more ubraniti namiga, da padec na realna tla ne bo ravno mehak.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Vzhodna Evropa, družbene razmere, 1989, v leposlovju

Shepard, Sam: Dan izmed dni (Cankarjeva založba, zbirka Moderni klasiki)
Sama Sheparda poznamo predvsem kot filmskega ustvarjalca, igralca in scenarista, tudi kot dramatika, pri čemer je na tem področju ustvarjanja segel najvišje in prejel Pulitzerjevo nagrado, uprizarjala pa so ga tudi slovenska gledališča. S svojim proznim delom se Slovencem sedaj prvič predstavlja. V njegovi zbirki kratkih zgodb imamo opraviti s samotnim popotnikom, ki tava po prostranih ameriških cestah, po katerih posamezne zgodbe tudi nosijo naslov, predvsem pa tava po prostranstvih svojega uma kot človek, ki je na določeni zočki življenja prisiljen obračunati sam s seboj in s svojimi travmami. Redkokatera zgodba prinaša izrazitejšo fabulo, mnoge pa imajo blodnjav in skorajda fantastičen pridih.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza

Simić Bodrožić, Ivana: Hotel Zagorje (založba Modrijan, zbirka Bralec)
V romanu mlade hrvaške pisateljice spremljamo zgodbo deklice, katere življenje se pri njenih devetih letih tragično spremeni, ko ostane brez doma in brez očeta. Deklica je namreč ena izmed številnih beguncev, ki so se prebili iz obleganega Vukovarja. Z bratom in materjo se, travmatizirani zaradi vojnih grozodejstev, zatečejo najprej v Zagreb, nato pa jih namestijo v begunski center v Kumrovcu, nekdanji hotel Zagorje. Vajeni relativno udobnega mestnega življenja se morajo v letih, ki so pred njimi, prilagoditi novim razmeram, poniževanju, materialni bedi, tujim podeželskim navadam, neživljenjskim birokratskim postopkom, občutkom nesprejetosti, nad vsem pa lebdi senca strahu za očetovo usodo. In v teh nenormalnih razmerah se mora deklica spopasti tudi z lastnim odraščanjem in pubertetniškimi težavami. Roman, ki bi ga lahko označili tudi za mladinskega, ima močne avtobiografske značilnosti, saj je avtorica doživela podobno izgnansko usodo kot njena junakinja. Izdaja je obogatena z intervjujem, ki ga je s pisateljico izvedla prevajalka Maja Novak.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: begunci, Hrvaška, Vukovar, vojna, odraščanje, v leposlovju

Singer, Isaac Bashevis: Ljubezen in izgnanstvo (Založba Modrijan, zbirka Poteze)
Avtobiografska trilogija avtorja, sicer tudi nobelovca za literaturo iz leta 1978, ki ga smatrajo za najpomembnejšega ustvarjalca na področju literature v jidiš jeziku. Rodil se je leta 1902 na področju današnje Poljske, ki je takrat pripadala carski Rusiji, umrl pa leta 1991 na Floridi. Spomini obsegajo prvih trideset let njegovega življenja, s poudarkom na življenju v Varšavi pred drugo svetovno vojno ter letu dni bivanja v ZDA. Prikaže nam kulturo in vsakdanje življenje vzhodnoevropskih Judov v prvi polovici 20.st., pri čemer se s holokavstom podrobno ne ukvarja. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je slog pisanja vrhunski, izdajo pa odlikuje tudi odlična spremna beseda Klemena Jelinčiča Boeta, ki je osredotočena na razvoj jezika jidiš.
Na polici ga najdemo: spomini, dnevniki in publicistika
Ključne besede: židje, zgodovina, vsakdanje življenje, Vzhodna Evropa, v leposlovju

Smith, Patti: Pač mulca (založba Modrijan, zbirka Poteze)
Avtobiografija ameriške kraljice panka, sicer pa tudi pesnice, slikarke in umetnice nasploh se nanaša predvsem na začetke njene umetniške poti, ko je prijateljevala s fotografom Robertom Mapplethorpom. Patti je srečno otroštvo preživela v New Jerseyu, tam se je tudi šolala in v puberteti, ko se je potrebno soočiti s koncem otroške igrivosti in brezskrbnosti, ugotovila, da se težko vklaplja v svoje okolje. Potem ko se je ubijala v moreči službi in predvsem ko je doživela nezaželeno nosečnost in čustveno bolečo oddajo otroka v posvojitev, se je odločila, da bo spremenila svoje življenje. Popolnoma brez denarja se je odpravila v New York, se klatila po njegovih ulicah in parkih, vdihovala utrip mesta, ki je vrelo v živahnem in ustvarjalnem obdobju šestdesetih let, ter srečala svojo sorodno dušo v telesu Roberta Mapplethorpa. V večnih finančnih težavah sta živela iz rok v usta, preživeti sta morala z resnično ubornimi sredstvi. A vendarle je to bilo zelo srečno obdobje; bila sta mlada in neverjetno ustvarjalna, približala sta se newyorškim umetniškim krogom, ki so jih obvladovali Andy Warhol, Bob Dylan in skupina Velvet Underground, bila sta priča pomembnim političnim premikom v državi. V sedemdesetih letih sta se njuni poti začeli razhajati, Patti pa je postajala vedno uspešnejša v glasbenem ustvarjanju. Ljubimca več nista bila, saj se je Robert vedno bolj preobračal v homoseksualnost, prijateljstvo pa se je obdržalo. Ko je konec osemdesetih umiral za aidsom, mu je morala Patti obljubiti, da bo nekoč napisala njuno zgodbo. Sedaj ji je to tudi uspelo, njen pisateljski izdelek, ki ni njeno prvo prozno delo, pa si zasluži mnogo superlativov in veliko pozornost, ne le kot osebna zgodba, ampak tudi in predvsem kot prikaz duha nekega časa.
Na polici ga najdemo: spomini, dnevniki in publicistika
Ključne besede: New York, umetniško ustvarjanje, ameriške pevke, ameriški fotografi, v leposlovju

Spahić, Ognjen: Hansenovi otroci (Študentska založba, zbirka Beletrina)
Avtor je predstavnik mlade črnogorske književnosti in pred nami je njegov prvi roman, objavljen leta 2004. Na idejo za temo tega stilistično zelo dovršenega in mojstrsko napisanega dela je prišel, ko je prebral članek o gobavosti in se seznanil s podatkom, da se edini leprozorij v Evropi, to je gobavska kolonija, nahaja v jugovzhodnem delu Romunije. Tja je postavil dogajanje, njegove prebivalce pa po odkritelju bakterije, ki povzroča gobavost, norveškemu zdravniku iz 19. stoletja Gerhardu Hansenu poimenoval Hansenovi otroci. Čas, ki ga roman v glavnem zajema, je Romunija ob propadu Ceausescujevega režima, ko je bila država preplavljena z demonstranti, oblast pa je z njimi krvavo obračunavala. V samem leprozoriju je bila vzpostavljena posebna družba z natančno izdelanimi pravili. Med njegovimi prebivalci, ki so, podhranjeni z informacijami, začudeno opazovali revolucijo izven sten zavoda, so izpostavljeni trije liki: najstarejši bolnik, nekakšen starosta, ki je čudežno preživel poboj preostalih ob nemški zasedbi kolonije v drugi svetovni vojni, in pa dva prijatelja, prvoosebni pripovedovalec ter nekdanji agent ameriške obveščevalne službe, ki se je bolezni nalezel v zaporih vzhodnega bloka.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: gobavost, lepra, bolniki, Romunija, totalitarizem, v leposlovju

Stockett, Kathryn: Služkinje (založba Mladinska knjiga, zbirka Roman)
Roman nas popelje na ameriški jug v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja, ko je rasna segregacija sicer obstajala v vsej svoji polnosti, se je pa dalo v njej vendarle zaslutiti prve razpoke. V pomembno družbeno dogajanje tega časa nas popeljejo tri pripovedovalke, dve sta temnopolti služkinji, ki garata in prenašata številna poniževanja pri belskih družinah, tretja pa je mlada belka, ki se ne more prilagoditi zahtevam, ki jih od njenega spola pričakuje družbeno okolje, to je predvsem poroko in skrb za družino. Zaposli se pri lokalnem časopisu, njene sanje pa so pisateljevanje. Ker ni povsem imuna za krivice, ki se dogajajo črncem, predmet njenega zanimanja postanejo služabnice njenih prijateljic in njihove težave, pri tem pa seveda naleti na močan odpor svoje okolice.
Roman je prvenec avtorice,, ki izhaja iz Jacksona v državi Misisipi, ki je tudi prizorišče romana. Po njem je posnet tudi film.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: ZDA, rasna diskriminacija, služkinje, v leposlovju

Viewegh, Michal: Zgodbe o ljubezni in seksu (založba Modrijan, zbirka Bralec)
Vse zgodbe iz nove zbirke priljubljenega češkega pisatelja govorijo o odnosih med spoloma, a vendarle jih delimo na dva sklopa, kot so v originalu tudi nastajale. V prvem delu se nahajajo zgodbe iz knjige Zgodbe o zakonu in seksu, v njih pa spremljamo glavnega junaka Oskarja, ki mu je Viewegh duhovito in samoironično vdahnil lastnosti, ki bi jih lahko na prvi pogled pripisali tudi avtorju samemu. Oskar je namreč uspešen pisatelj, ki pa mu na področju resnih zvez ne gre najbolje. Za njim je okrog deset let dolg zakon, po ločitvi pa se spet znajde na paritvenem tržišču, ki ga, resnici na ljubo, ni zapustil niti v času, ko je bil še poročen. V posameznih zgodbah spremljamo različne etape Oskarjevega ljubezenskega življenja, od tiste začetne, ko še vroče ljubi svojo ženo, preko prvih razpok v zakonu in ločitve do obdobja, ko se srečno samski podaja v bežne avanture, istočasno pa bojuje s temnimi trenutki, v katerih se zave svoje osamljenosti. Ko se Oskarjev cikel zaključi, se posvetimo drugim junakom, ki se prav tako ukvarjajo s svojimi ljubezenskimi težavami, v originalu pa so bile zgodbe zbrane v knjigi Zgodbe o ljubezni.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: ljubezen, spolnost, odnosi med spoloma, v leposlovju

Vivien, Renée: Prikazala se mi je ženska (založba Škuc, zbirka Vizibilija)
Pisateljica konca 19. in začetka 20. stoletja velja za eno izmed začetnic feminističnega in gejevskega gibanja, predvsem v smislu poudarjanja ponosa, po katerem zavrača sramovanje lastne seksualne usmerjenosti ter pojmovanje, ki se je zelo razširilo v tistem času, po katerem je homoseksualnost prirojena anomalija, ki pa je ni primerno sodno preganjati. V lastni homoseksualnosti vidi odmik od obupnega družbenega položaja ženske, ki jo postavlja v popolno odvisnost od njenega moža. Rodila se je v Angliji kot Pauline Mary Tarn, svoj francosko zveneč psevdonim si je nadela po preselitvi v Pariz, kjer je s svojo partnerko Natalie Barney, prav tako pisateljico, predstavljala center literarnega življenja tega živahnega in svobodomiselnega mesta. V svojem literarnem ustvarjanju je Renée predvsem pesnica, v svojem edinem ohranjenem proznem delu Prikazala se mi je ženska opisuje prav razmerje z Natalie, burno in prepirov polno, s prekinitvami in obsojeno na propad. Bili sta namreč osebnostno nekompatibilni, ena pesnica, druga sicer njena muza, šarmantna, omikana in vedra, vendar nesposobna zvestobe in ohranjanja dolgotrajne zveze. V Škucovi zbirki Lambda je o Renée Vivien letos izšel zelo zanimiv biografski roman Pasijon po Renée Vivien španske pisateljice Marie-Mercè Marçal.

Wirz, Mario: Pozno je, ne morem dihati: nočno poročilo (založba Škuc, zbirka Lambda)

Avtobiografska pripoved homoseksualnega nemškega pisatelja, ki mu življenje obrne na glavo novica, da je HIV pozitiven. Zelo odkritosrčna in poglobljena izpoved je avtorjev obračun samega s seboj in s svojo okolico, ko je dvojno stigmatiziran, tako zaradi svoje spolne usmerjenosti kot zaradi bolezni. Pripoveduje o svojem otroštvu, ki ga je preživel z materjo samohranilko, o svoji prisilni mačistični pozi v svetu, ki ne prenaša moške pomehkuženosti, o osamljenosti po prekinitvi partnerstva, ki ni preneslo spremembe iz zgodbe o ljubezni v zgodbo o bolezni, o vseh neprespanih nočeh, v katerih se je potrebno bojevati s strahovi. Roman je bil prvič izdan leta 1992, ko je pisatelj verjetno preživel že nekaj let okuženosti in dandanes, po več kot dvajsetih letih in dveh diagnozah raka, kar pomeni, da je okužba že zdavnaj prerastla v bolezen, je še vedno živ.
Na polici ga najdemo: biografska proza
Ključne besede: aids, hiv, homoseksualnost, v leposlovju

Witkowski, Michał: Kraljica Barbara (založba Didakta, zbirka Gostosevci)
Glavni junak je lastnik zastavljalnice in pravi podjetnik novega kova. Ker pa na žalost živi v zanikrnem poljskem rudarskem mestecu, so vsi njegovi poskusi, kako obogateti, obsojeni na propad, pa tudi o legalnosti, kaj šele moralnosti le-teh bi se bilo potrebno vprašati. Ob finančnem zlomu doživi videnje device Marije, na katero se obrača že vse svoje življenje. Ko se odloči za romanje k njej, prispe naravnost v naročje mafijskega šefa. Witkowski, ki ga poznamo že po romanu Lubiewo, je neprekosljiv v opisovanju lumpenproletarskega okolja, prav tako v odlični uporabi žargona. Sicer je tudi gejevski aktivist, ki ga lahko poljski homofobni družbi le privoščiš. Vendar si s tega vidika v Kraljici Barbari ni dal duška tako kot v Lubiewu in na junakovo spolno orientiranost v glavnem asociira le njegov vzdevek po poljski kraljici iz 16.stoletja.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: Poljska, družbene razmere, v leposlovju

Woolf, Virginia: Flush: življenjepis (Založba Modrijan, zbirka Bralec)

Roman je pisateljičino lahkotnejše delo, ki ga je pisala za sprostitev po pisanju romana Valovi. Gre za življenjepis psa, za prisrčno zgodbo o srečnih in manj srečnih epizodah iz življenja razvajenega koker španjela, preko tega pa predvsem za romanizirano življenjsko zgodbo njegove lastnice, angleške romantične pesnice Elizabeth Barrett Browning, ter za slikovit prikaz duha in utripa časa sredine 19. stoletja. Elizabeth, ena najpomembnejših pesnic svojega časa, je dolga leta preživela kot osamljena bolnica, k čemur jo je prisiljeval njen oče. Svojo osamo je izkoristila za pisanje in objavljanje pesmi, pa tudi za dopisovanje z občudovalci, med katerimi se je znašel tudi pesnik in njen bodoči mož Robert Browning, na katerega je bil Flush tudi precej ljubosumen. Kljub lahkotnemu slogu se je Virginia dela dokaj študijsko in zgodbo po pravilih biografskega žanra opremila z mnogimi, ozadje pojasnjujočimi opombami.
Na polici ga najdemo: biografska proza
Ključne besede: Browning, Elisabeth Barret, psi, v leposlovju

Zeh, Juli: Sla po igri (založba Učila)
Nemško avtorico Slovenci že poznamo po romanu Orli in angeli in potopisu po Bosni in Hercegovini Tišina je hrup, v svojem delu iz leta 2004 pa nam psihološko poglobljeno predstavlja dve leti v življenju socialno neprilagojene štirinajstletnice. Ada je nadpovprečno inteligentno dekle, ki se ne počuti dobro ne v svoji koži, ne med sošolci, s katerimi prihaja neprestano v konflikt. Takšen je tudi njen odnos z učitelji, čeprav z dvema, strogim in ciničnim profesorjem zgodovine ter melanholičnim profesorjem telovadbe in nemščine, po rodu Poljakom, splete nekakšno vez. Toplejša čustva naveže s sošolcem, ki igra v šolski glasbeni skupini, vendar zaradi bizarne šale, ko mu za rojstni dan ponudi svoje telo, propade tudi to prijateljstvo. Nekega dne se razred poveča za novega učenca, tujca z egipčanskimi koreninami, starejšega, svetovljanskega, razgledanega, vendar zelo manipulativnega Aleva, ki si kmalu podredi skoraj celo šolo. Ada se noro zaljubi vanj. Odločita se, da bosta preizkusila svoj vpliv na okolico. Ada naj bi zapeljala učitelja telovadbe, Alev pa vse skupaj snemal, da bi učitelja lahko potem izsiljevala. Pisateljici je uspela študija neke psihopatologije, pri čemer se ni ustrašila prestopanja meja.
Na polici ga najdemo: romani in kratka proza
Ključne besede: mladostniki, učitelji, Nemčija, izsiljevanje, v leposlovju

Jasna Mlakar