Očarljiva avtorska slikanica je močna v vseh pogledih, po barvah, sporočilnosti in po zapisu. Prvič je izšla leta 1979, njen avtor Gerald Rose je dobitnik nagrade Kate Greenaway za izjemne ilustracije in pričujoča slikanica je njegov prvi prevod v slovenščino.

Vse v knjigi je čisto, strnjeno in hkrati pečatno. Zgodbo se sliši, zapisana in prevedena pa je tako, da nas kljub kratkosti ogrne z bogastvom besede in povedanega. Ilustracija živopisana, v čistosti obdajajoče beline, da se nas vse dotakne in da ob tigru k nam vstopajo otožnost, zadovoljstvo, negotovost, strašljivost, odločitev in srečni razplet.

Tigrova zgodba pa je takšna, da je bila zver stara in suha, žalostna in shirana, da so se celo opice norčevale iz nje in jo obmetvale z orehi. Ponoči je tiger strmel v Radževo palačo in si želel, da bi lahko bil tudi on pri njegovi družini. In ko je nekega dne opazoval služabnika, kako je na vrtu stepal preproge, se je imenitno domislil. Staro tigrovo kožo je zabrisal za grm, sebe pa obesil čez vrv. Služabnik ga je stepal še bolj, kot vse ostale, ker je bil prašen in ves prežrt od moljev, potem pa je tudi njega odnesel v palačo in ga razgrnil po tleh. Tiger je bil vesel, ker je bil lahko v družbi Radže in po vsaki večerji, ko so vsi zapustili jedilnico, je planil pokonci in pospravil ostanke. To je bilo čudovito življenje in tiger se je odločil, da si ga ne bi pokvaril. Bil je čisto pri miru, kadar je kdo vstopil v sobo in kadar so sedeli na njem, vendar počasi ni bil več tako suh. Še Radža se je čudil, kako se je tigrova preproga s starostjo popravila in tudi, kako neznosno je začela smrdeti. Sklenil je, da bo morala preproga od doma, če se je ne bo dalo očistiti.
Iz zagate so tigra pravzaprav rešili razbojniki, ki so vdrli v palačo in začeli vrečo polniti z vsem, kar se je svetilo in kar je žvenketalo. Medtem, ko se je tiger spraševal, kaj naj stori, je v sobo stopil Radža in se kmalu znašel pod razbojniškimi rezili. »Tiger je vstal in zarjovel in njegovo rjovenje je odmevalo po vseh kotih in vseh sobah in čez vse vrtove okrog palače/.../.« Skočil je Radži na pomoč in ker je družino rešil pred nesrečo, so se odločili, da mora tigrova preproga za zmeraj ostati v palači. Tigra nikoli več niso stepali in ne drgnili, ampak se je kopal v bazenu na vrtu, z družino je hodil na piknike in jezdil na slonih, imel je svoj krožnik, otroci so se igrali z njim in Radževe žene so ga imele rade. »Ob večerih je ležal na tleh in vsa družina je bila zbrana okrog njega, saj je bil še vedno njihova tigrova preproga – čisto prava in najboljša tigrova preproga na vsem svetu.«

Če bi koga zanimalo, morda ni odveč informacija, da hrani Mariborska knjižnica v svojih pionirskih oddelkih dve slikanici istega avtorja v angleškem jeziku: The lion and the mouse (2007) in The raven and the fox (2001).

Maja Logar