"Brezčasna mojstrovina francoskega pisatelja Daniela Pennaca o prijateljstvu in preživetju, o odnosu človeka do narave in živih bitij." (s platnice)

Dolgo že me ni kakšna knjiga tako prevzela. Potapljanje v oko, ki odstira preteklost nekega življenja in ga odvrti z vsemi občutji, da še nas, ki ga samo beremo, doseže do popolnih globin. Prestavimo se v zgodbo volčičev in njihove družine, dečka Afrike, ki potuje, da bi preživel. Pripoveduje, ker je pripovedovanje njegovo življenje, čuti in razume živali in naravo, išče, kar je dobrega v ljudeh, da ga končno objame nova in zanj edina družina. Rešuje užaloščene, ranjene in ujete živali. Ki so premnogokrat malobrižje vzvišenih in premalo čutečih bitij. Deček Afrika zna tolažiti in blažiti s svojo prisotnostjo in zgodbami. Trmasto in solidarno zastirati veke in jih ponovno odpreti - sebi in drugim. Zabrisati meje resničnosti.

"/.../ In Črna plamenica sedi poleg dečka nasproti Sinjemu volku.
In sneg pada na vse to (sredi pomladi!), lepi nemi aljšaki sneg, ki prekriva vse in varuje skrivnosti ...
/.../" (str. 118)

Avtorja Daniela Penacca morda najbolj poznamo po njegovi knjigi Čudežno potovanje: knjiga o branju, spoznajmo ga tudi v tem kratkem in močnem pisanju.

Maja Logar