Zakonca Aki in Milla Ollikainen predstavljata dvojec za psevdonimom A. M. Ollikainen. Zabojnik je njuna prva skupna knjiga za katero sta prejela tudi nagrado za najboljši finski kriminalni roman.

Kot v vsaki dobri kriminalki, tudi v tej najprej spoznavamo akterje in vpletene v zgodbo. Roman se začne z razcapanim moškim, ki se izkaže za Hannesa Lehmusoja, uspešnega poslovneža in mednarodnega filantropa, obenem pa tudi mecena sodobne umetnosti. Seveda se kmalu spoznamo tudi z njegovim potomstvom in ostalimi vpletenimi v koncern in fundacijo Lehmus.

Nato spoznamo še finske policiste, s policistko Paulo Pihlaja na čelu, ki bo vodila preiskavo v času šentjanževega. Ko odkrijejo v zabojniku koncerna utopljeno žensko, se začne zgodba najprej zapletati nato pa seveda tudi razpletati. Je v ozadju rasistični motiv, je motiv bogastvo? Je povezava z Afriko in Namibijo slučajna ali ima globlji pomen?

Obenem pa se razkriva še vzporedna zgodba mladega fanta obtoženega krvnega delikta, ki je nekako povezan s Paulo. Ker se ta del zgodbe ne razplete, pričakujemo nadaljevanje.

Citat:

Glasno je zaječala in se obupano sesedla na stran. Voda je bliskovito prekrila tla, da je v trenutku imela premočene čevlje in hlače. Bila je mrzla in vedno več jo je bilo. Začutila je, kako se vrtinči okoli njenih stegen. Od vsega tega ji je bila zdaj jasna samo ena stvar: kmalu bo umrla. Zabojnik se bo napolnil z vodo, in ko bo poln, bo umrla. Kmalu bo v njem mrtva plavala kot podgana, ki se je ujela v vršo. Nikoli več ne bo videla sonca. Ne sonca ne mame. (str. 31)

Ana Dolinšek