Cerkev, ki nosi ime po zavetniku, svetem Martinu, dobrotniku, škofu iz Toursa, ki goduje 11. novembra, sodi med najlepše baročne sakralne objekte na Slovenskem. Omenja se že v 12. stoletju. Kasneje je predromansko podobo prekrila gotska, v 18. stoletju pa baročna. Leta 1532 so cerkev opustošili Turki, ko so neuspešno oblegali Maribor. Obnova je trajala do leta 1535, ko je cerkev ponovno posvetil lavantinski škof Filip. Leta 1694 so cerkvi prizidali kapelo sv. Rešnjega telesa in jo tako začeli barokizirati. Baročno preobleko je dobila v času službovanja župnika Jakoba Kokla, ki je v Kamnico prišel leta 1745. Iz tistega obdobja so stenske poslikave Georga Rafa in Antona Lerchingerja, ki so posebej znamenite na štirih zaporednih kupolah s prizori iz življenja svetega Martina, ter dragoceni baročni oltarji, prižnica in oratorij, ki jih je izdelal mariborski baročni kipar Jožef Holzinger. Leta 1759 so na glavni oltar postavili kopijo Marijinega kipa iz romarske cerkve v Mariazellu na avstrijskem Štajerskem, ki jo je po virih sodeč v Kamnico prinesel benediktinec pater Tobias Januelli iz samostana v St. Lambrechtu. Kamniška cerkev je tako dobila vzdevek »Mali Mariazell« oziroma »Malo Marijino Celje« in postala za nekaj časa romarska. Celovito obnovo notranjosti je cerkev doživela znova v 80. letih 20. stoletja. Zanjo je poskrbel župnik Anton Dimec.

Viri in literatura:

• Cerkev sv. Martina (b. d.). Župniji Kamnica in Sveti Križ nad Mariborom. https://zupnijakamnica.wordpress.com/cerkvi/cerkev-sv-martina/
• Hus, V., Ambrožič-Dolinšek, J. in Konečnik Kotnik E. (ur.). (2020). Martinova učna pot kot medgeneracijski park v Kamnici. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/27196931
• Podlistek o kamniški župniji (b. d.). Župniji Kamnica in Sveti Križ nad Mariborom. https://zupnijakamnica.wordpress.com/novice/
• Vrišer, S. (1973.). Kamnica pri Mariboru. Obzorja. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/3336961)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice