Preskoči na vsebino Preskoči na vsebino

(Kult)urni potep po naših krajih - Dvorec Betnava

Dvorec, zgrajen na močvirnatem terenu, ki so ga ustvarile s Pohorja stekajoče se vode, je nekoč bil razkošna primestna plemiška rezidenca. Po etimologiji iz kraja, kjer stoji, izhaja tudi njegovo nemško poimenovanje »Wintenaw« ali »Windenau«. S tem imenom se prvič omenja leta 1319, njegovi prvi lastniki pa so bili gospodje Windenski. Nižinska lega dvorca nakazuje, da se ni razvil iz utrjenega srednjeveškega gradu, o čemer prav tako pričajo pisni viri ter značilna prvotna stavbna zasnova, ki je s štirimi podolžnimi pravokotnimi stavbnimi trakti in s štirimi enako velikimi klinastimi vogalnimi stolpi ustvarila pravilno pravokotno notranje dvorišče. Dvorec so imeli v lasti različni plemiči, na primer Auerspergi v prvi polovici 16. stoletja, Herbersteini od 1587 do 1677, nato Khisli, ki so posest združili z mariborskim gradom. V tem obdobju, leta 1685, je takrat renesančni dvorec, ki ga je obdajal z vodo napolnjen jarek, pogorel. Obnovili naj bi ga šele grofje Brandis, potem ko so leta 1728 postali lastniki posesti. V njihovem času je doživel baročno prezidavo, katere avtorja naj bi bila arhitekt Janez Nepomuk Fuchs ter Jožef Hueber. Za časa Herbersteinov so v bližino dvorca umestili protestantsko dušnopastirsko postajo z leseno molilnico, pokopališče, hišo za predikanta ter mežnarijo. Protireformatorska komisija je protestantske objekte leta 1600 povsem uničila. S protestantskega pokopališča je ohranjenih več nagrobnikov, med njimi viteški nagrobnik grofa Janeza Friderika Herbersteina, lastnika dvorca, ki je umrl leta 1615.

Viri in literatura:

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice

Upodobitev dvorca Betnava iz ok. l. 1681
Informacije
Ciljna skupinamladi, odrasli, starejši
LokacijaMaribor - Betnava
SLEDITE NAM | Ikona za Facebook Ikona za Instagram Ikona za Youtube
© 2024 Mariborska knjižnica. Vse pravice pridržane!
Prikaži skrita obvestila