(Kult)urni potep po naših krajih - Dvorec Betnava
Dvorec, zgrajen na močvirnatem terenu, ki so ga ustvarile s Pohorja stekajoče se vode, je nekoč bil razkošna primestna plemiška rezidenca. Po etimologiji iz kraja, kjer stoji, izhaja tudi njegovo nemško poimenovanje »Wintenaw« ali »Windenau«. S tem imenom se prvič omenja leta 1319, njegovi prvi lastniki pa so bili gospodje Windenski. Nižinska lega dvorca nakazuje, da se ni razvil iz utrjenega srednjeveškega gradu, o čemer prav tako pričajo pisni viri ter značilna prvotna stavbna zasnova, ki je s štirimi podolžnimi pravokotnimi stavbnimi trakti in s štirimi enako velikimi klinastimi vogalnimi stolpi ustvarila pravilno pravokotno notranje dvorišče. Dvorec so imeli v lasti različni plemiči, na primer Auerspergi v prvi polovici 16. stoletja, Herbersteini od 1587 do 1677, nato Khisli, ki so posest združili z mariborskim gradom. V tem obdobju, leta 1685, je takrat renesančni dvorec, ki ga je obdajal z vodo napolnjen jarek, pogorel. Obnovili naj bi ga šele grofje Brandis, potem ko so leta 1728 postali lastniki posesti. V njihovem času je doživel baročno prezidavo, katere avtorja naj bi bila arhitekt Janez Nepomuk Fuchs ter Jožef Hueber. Za časa Herbersteinov so v bližino dvorca umestili protestantsko dušnopastirsko postajo z leseno molilnico, pokopališče, hišo za predikanta ter mežnarijo. Protireformatorska komisija je protestantske objekte leta 1600 povsem uničila. S protestantskega pokopališča je ohranjenih več nagrobnikov, med njimi viteški nagrobnik grofa Janeza Friderika Herbersteina, lastnika dvorca, ki je umrl leta 1615.
Viri in literatura:
- Komić Marn, R. (2014). Dvorec Betnava. Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/dvorec-betnava
- Lazarini, F., Preinfalk, M. (ur.). (2018). Dvorec Betnava. Ljubljana, Založba ZRC. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/294341888)
- Stopar, I. (1990). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Prva knjiga, Območje Maribora in Ptuja. Ljubljana, Partizanska knjiga, Znanstveni institut Filozofske fakultete. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/21858560)
Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice