Eden najbolj priljubljenih krščanskih svetnikov sveti Florijan se je rodil okrog leta 250 v bližini današnjega Dunaja. Zaradi krščanske vere so ga po izročilu utopili v reki Aniži s privezanim mlinskim kamnom okrog vratu. Je zavetnik proti požarom in poplavam ter eden od 14 priprošnjikov v sili. Njegov kip na vrhu uvitega stebra je prepoznavni simbol mariborskega Grajskega trga. Znamenje naj bi postavili po veliki kugi, ki je leta 1680 prizadela mesto, čeprav je verjetneje, da je kot priprošnja proti številnim mestnim požarom nastalo po požaru leta 1700. Florijanov kip v osnovi deluje baročno. Zavetnik ima na glavi čelado s perjanico, nadet ima oklep, prek njega pa ogrinjalo. V levici drži bandero, v desnici vedro z vodo, ki jo zliva na majhno gorečo hišo ob svojih nogah. Kljub temu nekateri elementi nakazujejo, da je sam kip morda nastal kasneje, šele v 19. stoletju. Leta 1872 so znamenje zaradi oviranja prometa odstranili s trga. Takrat so prek grajskega dvorišča speljali današnjo Grajsko ulico. Florijanovo znamenje je nato prešlo v zasebno last, kasneje pa v muzej. Leta 1970 so ga po obnovi ponovno umestili na Grajski trg. Leta 2004 so tako kip kot kapitel v celoti restavrirali, restavratorske posege pa so prav tako opravili na podstavku.

Viri in literatura:

• Mally, A. (1906). Gassen-, Strassen-, und Plätze-Buch der Stadt Marburg a. d. Drau. L. Kralik. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4DTFPOWT/f4aa2c3d-d49b-43b0-a77e-35a344d20fa4/PDF
• Sv. Florijan, mučenec (2004). https://katoliska-cerkev.si/sv-florijan-mucenec
• Toplak, G. (23. 9. 2004). Obnova sv. Florijana končana. Večer, 60(223), str. 16.
• Vrišer, S. (1971). Znamenja in javni spomeniki v Mariboru do 1941. Časopis za zgodovino in narodopisje, 42=7(2), str. 175-195.

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice