V obdobju industrijskega razcveta se je s podporo gradbenih podjetij, ki so vlagala v umetnost, tudi Maribor v letih 1967-1986 priključil prirejanju mednarodnih kiparskih kolonij Forma viva (živa oblika), ki so sodile v sam vrh tedanjega kiparskega ustvarjanja. Začetek simpozija Forma viva v Sloveniji datira v leto 1960, ko so se kiparji na pobudo kiparja, risarja in ilustratorja Jakoba Savinška srečali na polotoku Seča pri Portorožu in ustvarjali skulpture v kamnu. Zatem sta se srečanju pridružila še Kostanjevica na Krki, kjer so nastajale lesene skulpture, ter Ravne na Koroškem, kjer so za material izbrali železo. Maribor je leta 1967 postal najmlajše prizorišče Forma vive. Mednarodno srečanje je bilo tukaj zamišljeno kot trienalni dogodek, na katerem so umetniki ustvarjali skulpture v betonu in železobetonu – materialu, ki je simbolično zaznamoval hitro spreminjajočo se podobo mesta. V sodelovanju s podjetjem Stavbar, ki sta se mu pridružila še Konstruktor ter Gradis, so umetniki oblikovali devetnajst tehnološko zahtevnih kiparskih stvaritev, ki so jih urbanisti umestili na urbanistično izpostavljene točke znotraj in zunaj mestnega središča. Predstavljajo odličen spomenik nekdanji cvetoči mariborski industriji. Tako imenovana “Spirala” na fotografiji je delo japonskega umetnika Harunorija Fujimota iz leta 1983.

Viri in literatura:

• Ciglenečki, M. (2017). Forma viva Maribor: (1967-1986). Ljubljana: Založba ZRC (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/293085696)
• Kositer, N. (2011). Forma viva "skriti" kulturni zaklad Maribora: raziskovalno področje etnologija: raziskovalna naloga. Maribor: OŠ Franca Rozmana Staneta (https://www.kositer.si/wp-content/uploads/2012/04/Kositer-Nika-Raziskovalna-2.-2.pdf)
• Sitar, M. N. (ur.) (2021). Dediči prostora, varuhi pomnikov: ob 60-letnici mariborske spomeniškovarstvene službe. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/90339331)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice