Cerkev sv. Jožefa na Studencih je bila nekoč romarska cerkev. Romarsko tradicijo so v 19. in 20. stoletju ohranjali zlasti z romarskimi shodi 19. marca na Jožefovo, praznik v čast svetniku zavetniku cerkve, ki ga je že leta 1621 uzakonil papež Gregor XV. Na ta dan so v neposredni bližini cerkve na Studencih priredili znameniti Jožefov sejem. Prireditev je bila zelo priljubljena in obiskana tako med Studenčani kot ostalimi prebivalci mesta, pa tudi okolice. Na stojnicah so izdelke prodajali različni kramarji, prodajalci suhe robe, lectarji, prodajalci hrane in pijače ipd. Poleg tega so na sejmišču postavili zabaviščni prostor – lunapark oziroma »prater«, ki je obiskovalce med drugim privabljal z vrtiljaki – izjemno navdušenje je leta 1931 požel električni –, gugalnicami, s streliščem, cirkusom ter z »atrakcijami«, kot sta na primer bila »človek-guma« in »morska deklica«. Prav tako ni manjkalo glasbe, ki so jo priskrbeli harmonikarji ter godba na pihala, in vsesplošnega hrupa, ustvarjenega z ragljami, lajnami ter s fanfarami. Z lesenimi kuhalnicami, kupljenimi na stojnicah, so fantje celo tepežkali dekleta in žene. Zaradi sejma so si dobiček obetale tudi okoliške studenške gostilne. Pripravljale so plese in godovanja za vse Jožeke ter Jožice.

Viri in literatura:

Godina, M. (1992). Iz mariborskih predmestij: o življenju in kulturi mariborskih delavcev v letih od 1919 do 1941. Obzorja. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/30827521)

Jožefovanje v Studencih. (20. 3. 1931). Mariborski večernik Jutra, 5(64), str. 2.

Sličice iz »pratra« v Studencih. (21. 3. 1931). Mariborski večernik Jutra, 5(65), str. 2.

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice