Kavarne so bile poleg ostalih mestnih lokalov središče družabnega življenja meščanov Maribora. Prvo kavarno je mesto dobilo že leta 1748, kar je le sto let zatem, ko je bila v Benetkah odprta prva kavarna v Evropi. V 30. letih 20. stoletja je bilo v Mariboru enajst kavarn. Urejene so bile po dunajskem vzoru. Gostje so lahko izbirali med različnimi kavami, čajem, čokolado, prav tako so v njih stregli žganje, likerje, buteljčno vino ter torte. Po odprtju leta 1929 je status najelitnejše mestne kavarne pripadel kavarni Astoria v Slovenski ulici, ki je hitro postala srečevališče slovenskih intelektualcev ter članov slovenskih omizij. Njen lastnik je bil Alojz Strehar, ki je vselej elegantno oblečen nadzoroval postrežbo, občasno pa se je sprehodil med mizami in pozdravljal goste. Poleg nabora pijač ter različnega časopisja je Astoria, podobno kot ostale kavarne, obiskovalcem ponujala možnost igranja različnih iger. Čeprav je po igranju biljarda bolj slovela kavarna Jadran na Aleksandrovi oziroma današnji Partizanski cesti, je imela biljardne mize tudi Astoria, prav tako so se v njej zbirali igralci bridga in šaha. Kavarniški glasbeniki so ob večerih in nedeljskih popoldnevih ambient popestrili z operetnimi melodijami, ob koncu tedna in ob praznikih pa je goste zabavala kavarniška zasedba kapela Ritter. Prostor pred kavarniškim vhodom je kmalu postal novo shajališče na promenadi od Gosposke ulice mimo gradu vse do križišča Aleksandrove ceste in Prešernove ulice, t. i. »ezel ek«.

Viri in literatura:

• Godina, M. (1986). Maribor 1919-1941: oris družabnega življenja. Obzorja. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/20916481)
• Godina Golija, M. (2017). Mariborske kavarne, gostilne in vinotoči. V P. Premzl (ur.), Novi Maribor (str. 150-173). Umetniški kabinet Primož Premzl. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/92788993)
• Semlič Rajh, Z., Oman, Ž. in Mlinarič, L. (2012). Maribor: mesto, hiše, ljudje: stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941. Pokrajinski arhiv Maribor. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/71972609)
• Vrišer, S. (2002). Maribor v barvah mojega časa. Litera. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/47897601)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice