Preskoči na vsebino Preskoči na vsebino

(Kult)urni potep po naših krajih - Kopališče Mariborski otok

Na naravnem otoku na reki Dravi, ki je bil leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost, leta 1991 pa je bil razglašen za naravni spomenik, je leta 1930 zraslo tedaj eno najmodernejših in najlepših kopališč v srednji Evropi. Aprila 1928 je otok, po nekdanjih lastnikih poimenovan Felberjev, odkupila mariborska občina in ga dve leti zatem preimenovala v Mariborski. Kopališče so pod vodstvom podjetja inž. Jelenc in inž. Šlajmer začeli graditi maja 1929. Na gradbišču je vsak dan delalo po 150 delavcev, ki so v dobrem letu dni zgradili tri različno velike in globoke bazene, skakalni stolp, enonadstropno zgradbo z restavracijo, garderobami in prostori za nujno medicinsko pomoč ter leseno galerijo z razgledom na kopališče. Kopalno vodo so zajemali iz Drave, jo prečiščevali in segrevali. Ob kopališču so postavili tudi atletska, odbojkarska in otroška igrišča. Levi breg Drave so z otokom povezali z lesenim mostom, ki ga je narasla reka leta 1933 porušila. Tako so leto zatem zgradili nov most z jekleno konstrukcijo in elegantnim lokom. Slavnostna otvoritev letnega kopališča je bila 15. junija 1930. Na ta dan ga je obiskalo več kot 10.000 ljudi. Mariborski otok pa ni ponujal zgolj kopalnih užitkov, temveč je bil prav tako prizorišče številnih prireditev. Najbolj znana – beneška noč – se je ob plesu in glasbi ter soju lampijonov odvijala v avgustu.

Viri in literatura:

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice

Kopališče Mariborski otok na dan otvoritve leta 1930.
Informacije
Ciljna skupinamladi, odrasli, starejši
LokacijaMariborski otok
SLEDITE NAM | Ikona za Facebook Ikona za Instagram Ikona za Youtube
© 2024 Mariborska knjižnica. Vse pravice pridržane!
Prikaži skrita obvestila