Osameli grič na jugozahodnem delu Maribora, ki je po legendi nastal tako, da je hudič od Pohorja odlomil velik kos skale in ga zalučal kar se da daleč proč, je v času narodnostnih nasprotovanj med Slovenci in Nemci v 19. stoletju dobil ime Slovenska Kalvarija. Na Pekrski gorci namreč stoji cerkev Žalostne Matere Božje oziroma Marije sedem žalosti, do katere vodi križev pot s štirimi kapelicami. Tukaj je leta 1664 mariborska meščanka Lucija ali Cecilija Vute (Bute) dala postaviti križ, pod njim pa sta verjetno stala kamnita kipa Marije ter Marije Magdalene iz 17. oziroma 18. stoletja. V to obdobje prav tako datirajo štiri rožnovenske kapelice, ki so danes preurejene tako, da prikazujejo križev pot s 14 postajami. Cerkev na Pekrski gorci, za katero je bil najbolj zaslužen takratni limbuški župnik Franc Cvetko, so začeli graditi leta 1832 ter jo dokončali leta 1835. Ob njej stoji družinska grobnica mariborske pivovarske družine Tscheligi, ki je imela tam posesti. 

Po načrtih inženirja Stanka Bloudka so leta 1955 na Pekrski gorci zgradili 60-metrsko skakalnico, kasneje pa sta jo brata Gorišek rekonstruirala za skoke do 80 metrov. Na skakalnici so prirejali mednarodna tekmovanja ter vsako leto turnejo treh dežel. Odstranili so jo leta 1993, nekaj njenih sledi pa je mogoče videti še danes.

Literatura:

• Pekrska gorca (b. d.). Okolje Maribor. https://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/mestni-gozdovi/default-c8b060e226
• Pogled s Slovenske Kalvarije (2022). Lipov list. https://lipovlist.turisticna-zveza.si/pogled-s-slovenske-kalvarije/
• Urlep, L. (2019). Naše kalvarije. V V. Rezman in L. Urlep, Kalvarije (str. 44-66). Društvo za razvoj Lira Ruše.

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice