Na mestu nekdanje steklarne, ki je v svoji zgodovini menjala kar nekaj lastnikov – eden od njih je bil Andreas Tappeiner, lovrenški in nato mariborski župan –, je Karel Büttner, podjetnik, ki se je v Lovrencu prvi ukvarjal s turizmom, po letu 1894, ko je steklarna prešla v njegove roke, uredil letovišče in klimatsko zdravilišče. Steklarska poslopja je spremenil v penzion s kuhinjo, z restavracijo, s salonom, knjižnico s čitalnico ter sobami za goste. Vzporedno s potokom Radoljno, na katerem je bila lastna hidrocentrala, je tik ob stavbi postavil še kegljišče, medtem ko je bil na dvoriščni strani poslopij kopalni bazen. Otroci so imeli svoje igrišče s toboganom, odraslim pa je bilo namenjeno igrišče za tenis. Na drugi strani dvorišča je s sobami za goste uredil dodatno enonadstropno stavbo, po gradnji iz rdeče opeke imenovano Rdeča vila. Penzion je premogel 40 sob za 82 gostov in je obratoval od maja do septembra. K njemu je sodil še Gaj – promenada s potjo, posuto z belim peskom, po kateri je bila dovoljena le hoja. Po koncu prve svetovne vojne je Karel Büttner začel prodajati svoje premoženje. Penzionski kompleks je leta 1929 kupil njegov prijatelj Jovan Andrejković, po rodu Srb iz Kikinde, ki se je v Lovrencu ukvarjal tudi z vrtnarstvom. V njegovem času je Dravska banovina Lovrenc uradno razglasila za klimatsko zdravilišče. Po drugi svetovni vojni je bil penzion nacionaliziran in leta 1952 prenovljen ter z 12 sobami ponovno odprt za goste. Po letu 1960, ko je število turistov upadlo, je deloval še zgolj kot gostilna.

Viri in literatura:

• Kozikar, B., Wolfgruber Ž. (b. d.). : Penzion Büttner- letovišče in klimatsko zdravilišče: raziskovalna naloga. OŠ Lovrenc na Pohorju. https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2021/04/1399_000000013.pdf
• Penzion Bitner (b. d.). Občina Lovrenc na Pohorju. https://www.lovrenc.si/objava/150154

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice