Med letoma 1096 in 1105 se v spanheimski darovnici benediktinskemu samostanu v Šentpavlu v Labotski dolini Radvanje prvič omenja kot enotno naselje. Tu je v 12. stoletju imel svoje posesti vitez Lutoldus de Radewan. Središče posesti je bila radvanjska graščina, ki je bila sprva najverjetneje le preprosta, s slamo krita stavba, že vsaj v 17. stoletju pa so jo temeljito prezidali in je dobila podobo pravega dvorca, kot je razvidno iz urbarja iz leta 1695. Lastniki dvorca so se menjavali. Ob prehodu v 20. stoletje je bil nekaj časa njegov lastnik vitez Alfred Rossmanit von Florstern. Graščinsko posest z dvorcem, ki jo je vseskozi zgledno upravljal, mu je kupil oče vitez Alois Rossmanit von Florstern. Alfred Rossmanit je bil strokovnjak za konje ter organizator konjskih dirk v Mariboru in Ljutomeru. Preden se je v celoti posvetil konjereji, je bil diplomat in ataše v tedanjem Petrogradu. V gozdu nad dvorcem v Radvanju je dal postaviti družinsko grobnico. Danes prazen, zaraščen in propadajoč spomenik je nastal po načrtih avstrijskega arhitekta Gustava Flesch – Brunningena, rojenega leta 1877 v Splitu. Brunningenove načrte je nato udejanil mariborski arhitekt Fritz Friedriger. Gre za monumentalno nagrobno arhitekturo s pravokotnim tlorisom s stranskimi fasadami iz preprosto oblikovanih kamnitih blokov ter z razgibano vhodno fasado. Na desni strani od vhoda grobnico krasi kamnit kip križanega Jezusa v nadnaravni velikosti. Nad vhodom je grb – bodisi rodbine Rossmanit bodisi radvanjski – pod streho nad stebrom pa relief z upodobljeno doprsno žensko figuro. Grobnica je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine Slovenije ter čaka na prenovo.

Viri in literatura:

• Čiček, V. (2019). V radvanjskem goščavju leži skrita mogočna grobnica. Maribor24.si, 19. 6. Pridobljeno 11. 11. 2022 s spletne strani: https://maribor24.si/kultura/foto-v-radvanjskem-goscavju-lezi-skrita-mogocna-grobnica.

• Rossmanit, Alfred (1859-1928). V: Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Pridobljeno 11. 11. 2022 s spletne strani: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi518320/.
• Stopar, I. (1990). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Prva knjiga, Območje Maribora in Ptuja. Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni institut Filozofske fakultete. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/21858560)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice