Zamisel, da bi Mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva planinsko kočo postavila na zahodnem delu Pohorja, je segala v leto 1923. Možnih krajev je bilo več, in sicer ob Ribniškem jezeru, na Malem Črnem vrhu ali pod Veliko Kopo. Leta 1924 je posebna komisija za lokacijo izbrala sedlo med Jezerskim vrhom ter Malim Črnim vrhom, poimenovano “Pri Cerkvici”. Za postavitev koče je bila odgovorna leta 1928 ustanovljena Stavbna zadruga za gradnjo Ribniške koče. Gradnja po načrtih mariborskega podjetja Jelenc & Šlajmer se je začela 29. junija 1930. Kočo, ki so jo smučarji že lahko uporabljali konec leta 1931, so uradno odprli 10. julija 1932 ter jo na predlog blagajnika Mariborske podružnice SPD Maksa Šnuderla v zahvalo dr. Davorinu Senjorju, deželnosodnemu svetniku, predsedniku omenjene podružnice v letih 1922 do 1933 in gonilni sili pri izgradnji, poimenovali Senjorjev dom. Bila je elegantna dvonadstropna zgradba, ki je bila do prvega nadstropja zgrajena iz pohorskega kamna, nad njim pa iz lesa. Poleg restavracije in kuhinje je bilo ob odprtju v koči devet sob s skupaj 26 ležišči ter dve veliki spalnici s 30 posteljami. V večini sob je bila planincem na voljo tekoča topla in hladna voda, od konca leta 1938 je imela koča tudi elektriko. Število ležišč se je kmalu povečalo na 50 postelj in 40 skupnih ležišč. Senjorjev dom so v noči na 9. oktober 1942 požgali partizani Pohorskega bataljona. Leta 1952 so dom obnovili, vendar je bil zaradi uničujočih viharjev v letih 1954 in 1955 tako poškodovan, da so ga zatem dokončno porušili. Še uporaben gradbeni material so vključili v gradnjo nove depandanse Mariborske koče.

Več o Senjorjevem domu in drugih planinskih kočah na Pohorju lahko preberete v digitalni zbirki Planinske koče na fotografijah Iva Kvaca na portalu Kamra: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/planinske-koce-na-fotografijah-iva-kvaca/

Viri in literatura:

• Glazer, J. (2013). Senjor, Davorin (1882–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi562220/
• Gulič, A. (2018). Pohorje in Kozjak: planinske koče, domovi, zavetišča, letovišča, zdravilišča, penzioni, razgledniki ter romarske točke na Pohorju in Kozjaku do konca druge svetovne vojne. Maribor: Zavod za raziskavo in promocijo naravne in kulturne dediščine, Gremo na Pohorje. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/292867584)
• Vpisi v zadružni register – Stavbna zadruga “Ribniška koča”. (1928). Uradni list Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ljubljanska in mariborska oblast, št. 75/1928.

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice